Slovenska vojska je v letu 2026 dosegla nov zgodovinski mejnik, saj je pripadnik 9. bataljona zračne obrambe, stotnik Aleš Siničič na prestižnem ameriškem kolidžu Command and General Staff College (CGSC) v Fort Leavenworthu v konkurenci več kot tisoč vrhunskih častnikov iz 92 držav sveta osvojil prvo mesto na uglednem literarnem tekmovanju General Donn A. Starry. S tem je postal sploh prvi študent CGSC in prvi mednarodni slušatelj v zgodovini, ki mu je uspel ta izjemen podvig, njegov strokovni članek o sodobnem vojskovanju pa bo objavljen v ugledni ameriški reviji Cavalry and Armor Journal.

Da gre za izjemno vsestranskega vojaka, dokazuje tudi dejstvo, da je Siničič zahteven magistrski študij v tujem jeziku zaključil z odliko, akademski uspeh pa je kronal še z maksimalnimi 500 točkami na Army Fitness Testu in serijo zavezniških odličij.

Z nagrajenim častnikom smo se pogovarjali o tem, kako je stopiti na sam vrh svetovne vojaške elite, kako umetno inteligenco in drone vključiti v sodobno bojišče, s kakšnimi neprecenljivimi izkušnjami se vrača v 9. bataljon zračne obrambe ter zakaj so vztrajnost, disciplina in družinska podpora ključ do uspeha.

[[image_5_article_89717]]

Na prestižnem literarnem tekmovanju ste osvojili prvo mesto. Kakšen občutek je doseči takšen zgodovinski uspeh, še posebej kot mednarodni študent, ki prihaja iz manjše vojske, kot je naša?

Kot prvo naj omenim, da je že sama priložnost biti slušatelj Command and General Staff College (CGSC) izjemna čast in privilegij. Pred menoj je to možnost dobilo le 27 pripadnikov Slovenske vojske, zato sem se že ob prihodu v Fort Leavenworth zavedal odgovornosti, ki jo takšna priložnost prinaša. Seveda je bilo osvojiti prvo mesto na tekmovanju General Donn A. Starry izjemen občutek, vendar ta dosežek vidim predvsem kot nagrado za celotno leto študija in trdega dela.

Največje presenečenje je bilo zame spoznanje, da sem postal prvi študent CGSC in hkrati prvi mednarodni slušatelj v zgodovini, ki je zmagal na tem tekmovanju. Prva mesta so namreč tradicionalno pripadala slušateljem School of Advanced Military Studies (SAMS), ki so program CGSC že zaključili, so izjemno talentirani in imajo bistveno več izkušenj z akademskim pisanjem.

Tekmovanje je bilo namenjeno 966 slušateljem CGSC in 110 slušateljev SAMS, med katerimi je bilo tudi 120 mednarodnih slušateljev iz 92 držav. Prav zaradi tega ima to priznanje zame še toliko večjo težo. Čeprav nagrada General Donn A. Starry ni del zaključne slovesnosti CGSC, saj gre za tekmovanje, ki vključuje tako študente CGSC kot tudi SAMS, je ravno zaradi tega dejstva še toliko bolj prestižna.

[[image_1_article_89717]]

Ob tem pa tega uspeha nikakor ne dojemam kot izključno osebnega dosežka. Verjamem, da je rezultat vsega znanja in izkušenj, ki sem jih imel možnost in srečo pridobiti v svoji dosedanji karieri v Slovenski vojski. Ko sem se leta 2010 zaposlil v Slovenski vojski, si niti približno nisem predstavljal, da bom leta 2026 v Združenih državah Amerike obiskoval CGSC, pa vendar je to danes realnost. Verjamem, da je prav vsako usposabljanje, vsaka vaja in vsaka dolžnost, ki sem jo opravljal skozi svojo kariero, prispevala majhen del k temu uspehu.

Zato tega priznanja ne razumem zgolj kot priznanja sebi, temveč tudi kot priznanje Slovenski vojski ter vsem sodelavcem, s katerimi sem imel priložnost sodelovati, in kot odraz strokovnosti, predanosti in prizadevanj vseh pripadnikov Slovenske vojske.

Lahko na kratko predstavite tematiko vašega nagrajenega članka in kaj je bila glavna rdeča nit vaše raziskave?

Kot že sam naslov članka "End of Echeloned Warfare: Reconceptualizing Targeting and Suppression in Large Scale Combat Operations" nakazuje, sem se ukvarjal predvsem z vprašanjem, kako razvoj sodobne tehnologije danes spreminja tradicionalno razumevanje vojskovanja. Ko govorim o sodobnih tehnologijah v sklopu članka, imam v mislih predvsem brezpilotne zrakoplove oziroma drone ter umetno inteligenco, ki zahtevata prilagoditev taktičnih postopkov sodobnih vojska, da bi lahko uspešno delovale in kljubovale tej novi tehnološki realnosti.

[[image_3_article_89717]]

V skladu s tem je bil moj namen tudi opisati, kakšen vpliv ima vse večja transparentnost sodobnega bojišča na načine bojevanja in kakšen pristop morajo voditelji ubrati pri celostni prenovi koncepta bojevanja na sodobnem bojišču. Vojna v Ukrajini namreč kaže, da lahko danes že manjše enote samostojno izvajajo nekatere naloge, ki so bile še do nedavnega rezervirane za bistveno višje ravni poveljevanja. Čeprav se narava vojne skozi zgodovino ni bistveno spremenila, se način bojevanja nenehno spreminja.

Glavna rdeča nit moje raziskave je bila zato ugotovitev, da tehnološki napredek sam po sebi ni dovolj. Zgodovina nas uči, da so bile najuspešnejše tiste vojske, ki so se znale pravočasno prilagoditi novim razmeram in jih učinkovito vključiti v svoje delovanje. Še posebej sem se pri pisanju moral osredotočiti na prilagoditev oklepnih oziroma tankovskih enot, saj bo članek objavljen v eni najstarejših strokovnih vojaških publikacij ameriške vojske Cavalry and Armor Journal, ki ga izdajajo že več kot 125 let.

Šolanje ste zaključili z odliko in tudi pridobili magisterij iz operativnih študij. Kaj je bil med celotnim izobraževanjem za vas največji akademski in osebni izziv?

Eden izmed inštruktorjev na CGSC je nekoč dejal: "Poskusite zaključiti magisterij v tujem jeziku. Šele takrat boste zares cenili, kaj vsako leto dosežejo naši mednarodni študenti." To misel sem si zelo dobro zapomnil in menim, da odlično opiše izkušnjo šolanja na CGSC. Program je zahteven že sam po sebi, za nas mednarodne slušatelje pa predstavlja dodaten izziv dejstvo, da vse poteka v angleškem jeziku. Ob tem pa se je od nas pričakoval tudi enak akademski nivo in znanje kot od naših ameriških kolegov.

Ob tem je potrebno poudariti, da so slušatelje na CGSC predstavljali najboljši izmed najboljših častnikov 92 držav sveta. V veliki meri je večina njih že nosila čin major, nekateri celo podpolkovnik, mnogi so imeli za seboj že primerljivo vojaško šolanje v svojih državah, številni enega ali več magistrskih nazivov, nekateri pa celo doktorat znanosti. Prav zato je zaključiti tako zahteven program z odliko in kot najboljši v svoji študijski skupini predstavljalo še toliko večji izziv.

[[image_2_article_89717]]

Če bi moral izpostaviti največji izziv, pa bi to bilo predvsem iskanje ravnotežja med zahtevami študija, družinskim življenjem in časom za šport ter osebni razvoj. Poleg samega študija je bilo treba celotni družini omogočiti čim bolj uspešno prilagoditev na novo okolje in življenje v Združenih državah Amerike. Vsi starši si namreč želimo, da bi tudi naši otroci od takšne izkušnje odnesli čim več. Gre za neprecenljivo življenjsko izkušnjo, ki so je deležni le redki otroci in skladno s tem je potrebno del časa in pozornosti nameniti tudi njihovim šolskim ter obšolskim dejavnostim. Selitev na drug konec sveta, novo kulturno okolje in leto dni življenja daleč od doma pa že tako ali tako same po sebi predstavljajo svojevrsten izziv. In čeprav sem izjemno ponosen na svoje akademske dosežke, menim, da so največja vrednost tega leta pridobljeno strokovno znanje, osebna rast, ter nova prijateljstva in izkušnje, ki bodo z nami ostale za vse življenje.

Poleg vrhunskih akademskih rezultatov ste na Army Fitness Testu dosegli maksimalnih 500 točk in prejeli več zavezniških vojaških odličij. Kako pomemben je ta preplet vrhunske fizične pripravljenosti in teoretičnega vojaškega znanja za sodobnega častnika?

Menim, da sodobni častnik ne more biti zgolj dober teoretik ali zgolj odlično fizično pripravljen posameznik. Oboje mora iti z roko v roki.

Znanje, sposobnost kritičnega razmišljanja in razumevanje sodobnega bojišča so danes pomembnejši kot kdaj koli prej, kljub temu pa vojaški poklic še vedno zahteva osebni zgled, vzdržljivost in sposobnost delovanja pod pritiskom. Po mojem mnenju je dobra fizična pripravljenost v vojaških organizacijah še posebej pomembna, saj nam pomaga pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi in stresom ter prispeva k temu, da lahko tudi v zahtevnih in nepredvidljivih situacijah sprejemamo premišljene in racionalne odločitve.

Doseženih rezultatov sem vesel predvsem zaradi dejstva, da se lahko ob hudi poškodbi roke, ki sem jo utrpel leta 2015, še vedno ukvarjam s športom in počnem stvari, ki jih imam rad. Takrat si namreč nisem predstavljal, da se bom še kdaj lahko vrnil na raven telesne pripravljenosti, ki sem jo dosegal pred poškodbo.

Štiri leta pozneje sem med šolanjem na Air Defense Artillery Captains Career Course v Fort Sillu v Oklahomi dosegel maksimalnih 600 točk na takratnem Army Combat Fitness Testu in bil med prvimi pripadniki, ki jim je to uspelo. Standardi takratnega ACFT so se od današnjega Army Fitness Testa precej razlikovali, saj so se že v naslednjem letu spremenili in prilagodili glede na spol, starost ter posamezne discipline. Prav rezultat v Oklahomi mi je dokazal, da je vrnitev na najvišjo raven mogoča, zato mi tudi doseženih 500 točk na Army Fitness Testu na CGSC predstavlja predvsem osebno potrditev, da se z vztrajnostjo, disciplino in trdim delom lahko tudi po težkih preizkušnjah vrnemo na želeno raven. Enako velja za različne športne aktivnosti, katerih sem se lahko udeležil ter športna in zavezniška odličja, ki sem jih imel priložnost pridobiti.

Vse te dosežke pa razumem predvsem kot dodatno vrednost in dopolnilo strokovnemu znanju, ki sem ga pridobil.

Kako na prestižnih vojaških ustanovah v tujini gledajo na pripadnike Slovenske vojske?

Ne glede na to, katerega šolanja, tečaja ali aktivnosti sem se udeležil v tujini, so bile moje izkušnje vedno zelo pozitivne. Po mojem mnenju smo pripadniki Slovenske vojske v tujini izjemno cenjeni in čeprav smo majhna vojska, naši pripadniki na številnih mednarodnih usposabljanjih, tekmovanjih in šolanjih redno dosegajo najboljše rezultate. Samo v zadnjem mesecu smo bili priča več takšnim uspehom.

Poleg mojega dosežka na CGSC je bil pripadnik Slovenske vojske med tremi najboljšimi mednarodnimi slušatelji na Ranger Course, ekipa 18. bataljona JRKBO pa se je na tekmovanju SFC Jeremiah W. Johnson Best CBRN Warrior Competition v Fort Leonard Woodu v Missouriju uvrstila med najboljše ekipe.

To po mojem mnenju potrjuje, da Slovenska vojska, ne glede na svojo velikost, v mednarodnem okolju uživa ugled strokovne, zanesljive in cenjene in zanesljive zaveznice. Letos sem imel čast biti del generacije mednarodnih slušateljev, ki so jo označili kot najboljšo doslej. Med nami so se razvili izjemni odnosi, ki so temeljili na medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu in iskreni želji, da drug drugemu pomagamo uspeti. Uspehov posameznikov nismo dojemali kot tekmovanje, temveč kot uspeh celotne skupine. Med seboj smo se spodbujali, si pomagali in se iskreno veselili dosežkov drugih. Ameriški in mednarodni kolegi so tudi moje uspehe sprejeli z veliko mero spoštovanja in podpore.

V veliko čast in zadovoljstvo mi je bilo spoznati toliko izjemnih ljudi z vsega sveta, ki so bili skozi celotno leto izjemno kolegialni, pripravljeni pomagati in deliti svoje bogate izkušnje. Prepričan sem, da so prav prijateljstva, medsebojno spoštovanje in mreža poznanstev, ki se ustvarijo v takšnem mednarodnem okolju, ena največjih dodanih vrednosti šolanja na CGSC.

S kakšnimi znanji in izkušnjami se vračate v Slovenijo in kako boste to pridobljeno znanje iz ZDA unovčili pri svojem nadaljnjem delu ter pri razvoju Slovenske vojske?

[[image_4_article_89717]]

Command and General Staff College že desetletja velja za eno najuglednejših vojaških izobraževalnih ustanov na svetu, zato se v Slovenijo vračam predvsem z novim strokovnim znanjem, bistveno širšim razumevanjem sodobnega bojevanja ter mnogimi izkušnjami in naučenimi lekcijami, ki so jih z nami delili predavatelji. CGSC so skozi zgodovino obiskovali številni priznani vojaški voditelji, med njimi tudi Dwight D. Eisenhower, Omar Bradley, Colin Powell, Norman Schwarzkopf in številni drugi. Zato je že sama priložnost študirati v takšnem okolju, ob izkušenih in strokovnih predavateljih ter skupaj s kolegi iz 92 držav, izjemna čast in privilegij.

Tukaj pridobljeno znanje in izkušnje so po mojem mnenju neprecenljive, saj sodobne vojaške organizacije delujejo v vse bolj kompleksnem in nepredvidljivem varnostnem okolju. Vojna v Ukrajini, zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu in vse izrazitejše geopolitične napetosti namreč jasno kažejo, da se svet nahaja v obdobju velikih sprememb, ki od vojaških voditeljev zahtevajo razumevanje sodobnega bojevanja, sposobnost kritičnega razmišljanja, hitrega prilagajanja ter učinkovitega povezovanja različnih zmogljivosti. Pridobljeno znanje bo zame trenutno še posebej pomembno na področju zračne obrambe, ki se zaradi vse večje uporabe brezpilotnih zrakoplovov, raketnih groženj in drugih sodobnih sredstev ponovno postavlja v ospredje.

Tudi Slovenska vojska vstopa v obdobje pomembne modernizacije sistemov in strukture zračne obrambe, katerih naloga bo zagotavljanje zaščite ključne infrastrukture in zmogljivosti pred napadi iz zračnega prostora. Pri tem pa ne gre zgolj za uvajanje novih sistemov, ampak tudi za njihovo smiselno vključitev v celoten koncept delovanja Slovenske vojske. Ob tem verjamem, da mi bodo znanje in izkušnje, pridobljene na CGSC, omogočili, da bom lahko po svojih najboljših močeh prispeval k nadaljnjemu razvoju 9. bataljona zračne obrambe in Slovenske vojske kot celote. Pravo vrednost takšnega šolanja vidim namreč predvsem v tem, da pridobljeno znanje in izkušnje prenesemo v prakso ter jih delimo z novimi generacijami pripadnikov, ki bodo v prihodnosti skrbeli za nadaljnji razvoj in napredek Slovenske vojske.