V sobotnem MBIN smo objavili prvi del pogovora, ki smo ga posneli še pred derbijem med Mariborom in ACH Volley iz Ljubljane. Mariborčani so se v soboto zvečer v okrnjeni zasedbi (manjkala sta McConnell in Bračko) odlično upirali favoriziranim Ljubljančanom.
Prvi set so vodili Mariborčani z rezultatom 23:22, na servisu je bil mariborski podajalec Gregor Pernuš in z malo več športne sreče bi se lahko prvi niz zaključil tudi v korist domačih. Upanje se je zaključilo po dveh izjemnih servisih otroka Maribora, Mateja Köka, ki je vnovič pokazal veščine reprezentančnega kova.
Več o sobotni tekmi dodatno ob koncu intervjuja, v nadaljevanju pa preberite razmišljanje glavnega trenerja OK Merkur Maribor Sebastijana Škorca o dosedanjem delu sezone.
Ste pričakovali, da boste z novo ekipo tako hitro kazali uspešne predstave?
Iskreno , ne tako hitro. Pričakoval sem, da bomo decembra, morda januarja, začeli igrati takšno odbojko in da se bomo v končnici še samo dvigovali. Teh šest porazov v štartu prvenstva , ki ste jih omenili, je bila povsem normalna stvar. Zakaj? Ker je bila ekipa v večini spremenjena, prišli so mladi, izjemno talentirani fanti. Ampak nekateri prej še nikoli niso zaigrali v prvi ligi, to je velik preskok. Določeni niso nikoli trenirali dvakrat na dan. To so dejstva.
Foto: Bojan Javornik / OK Merkur Maribor
Manjkali so štirje reprezentanti – Fink, Kržič, Najdič in Bračko več kot dva tedna zaradi U20 evropskega prvenstva. Vedeti moramo, da so oni prišli nazaj iz nekega drugega sveta. To je za njih vseeno en vrhunec in prvenstvo je bilo en teden pred začetkom nove sezone. Ob vsem tem pa še poškodba kapetana Donika – to je privedlo do teh porazov. Mi smo se zavedali, da se bomo z delom vrnili, da imamo mlade fante z veliko potenciala in da bomo prej ali slej začeli igrati dobro odbojko. To se je zgodilo in kar me najbolj veseli, začelo se je še bolj verjeti v to, kar počnemo.
Po uvodnih šestih porazih je bilo kar nekaj javnih kritik.
Normalno je, da se vsi oglašajo. Pa pišejo “Škoro se dere, Škoro preveč trenira”. Ko pa zmaguješ, pa je vse super, takrat pa vsi ve vedo. To so čisto normalne stvari, spet se vračamo nazaj k Zormanu, “kavč majstorji”. To, kar je šport, pravzaprav zelo malo ljudi ve. Na koncu tudi vseh ne moreš premagati. A najbolj pomembno je to, da smo vsi v klubu vedeli in od začetka verjeli v to, kar delamo in še naprej verjamemo v zgodbo.
Kaj je zgodba, delanje igralcev ali rezultat?
Eno z drugim. Mi delamo oboje. Lovimo rezultat, normalno, hočemo bit prvaki, to so naše sanje. Hočemo vsako tekmo zmagat, ampak na koncu se v športu vprašaš ali je to realno. Dejstvo je, da igralci rastejo skozi sezono. Poglejte, na koncu so mnogi prišli iz OK Merkur Maribor do nivoja članske reprezentance. Naši otroci kot so Košenina, Možič in Planinšič. Da ne omenjamo Ahmeda, ki je prišel iz Niša, na koncu pa bil prvi izbor njihovega Korejskega nabora. Tako da želimo si biti prvaki in obenem delati bodoče reprezentante, kot je to že bilo prej. Nekoč so v reprezentanco prihajali iz Maribora Pušnik, Radovič, Pajenk, Šket in nenazadnje tudi jaz.
Dejali ste, da ustvarite igralca na količino?
Vsi so vedeli, da jih čaka veliko treninga, veliko število ponavljanj. Zato so prišli v Maribor, da bi napredovali. Vemo pa, da je to možno zgolj na igrišču. Ne na kavah, ampak na treningu. V športu šteje samo red, delo in disciplina.
Veljate za strogega trenerja?
Strog si koliko ti ekipa sledi. Če ekipa ne sledi, moraš biti strog. V športu ne gre, da vsak počne kar se mu za zdi, ker smo odvisni drug od drugega. Na koncu se moramo vsi zavedati, zakaj hodimo na trening. Izven igrišča je lahko prisotna tudi kakšna zafrkancija, ampak ko se vrata zaprejo se zgodba zaključi. Avtoriteta se dela na igrišču, z znanjem, ne pa z debatnim krožkom izven igrišča.
Dovolite fantom da spijejo pijačo po tekmi?
Normalno, da morajo iti včasih tudi ven. Kaj naj gredo samo ob 9.00 v nedeljo k maši? Normalno, da morajo iti kdaj tudi ven, si najti punce, kje pa si jih bodo. Malo se šalimo, ampak veliko je tu resnice. Nikoli nisem bil detektiv in tudi jim ne štejem koliko kdo spije. Jaz sem tukaj trener, fantje pa vedo koliko in kdaj lahko spijejo, če to želijo. Jasno je, kako se športnik mora obnašati. Vse mora biti v mejah normale. Nihče ne bo pil v petek pred tekmo ali v torek, če ga pa v soboto po zmagi ponese pot, na pijačo ali dve, pa je to čisto normalna stvar.
V ligi MEVZA ste blizu Final4.
Res je. Potrebujemo v bistvu tri zmage na zadnjih štirih tekmah. Zadnja tekma v ligi MEVZA je bil en splet okoliščin. Zbolela sta Bračko in McConnell, Kržič ni bil še 100% nared, ampak boljše, če smo že morali izgubiti, da se nam je zgodil poraz proti Komarnu in ne dva dni prej proti direktnemu konkurentu AICH/DOB. Vse je še vedno odvisno od nas .
Moramo pa vedeti eno stvar. Ja, izgubili smo od Komarna, ampak nekateri še vedno podcenjujo ligo MEVZA misleč, da drugi ne vlagajo. Hrvati imajo v ekipah letos po 6-7 tujcev. Poglejte Komarno, dva igralca, ki sta igrala v Piacenzi in Perugi . Govorimo o igralcih, ki imajo izkušnje igranja šest, sedem let v italijanski ligi. Izgubiti 3-2 z našimi ‘otroci’ ni sramota, škoda samo, ker smo imeli možnost, da tudi v takšnem stanju to tekmo dobimo.
Vam ustreza spremenjen tekmovanja v ligi MEVZA, turnirski sistem?
Jaz sem veliko bolj za ligo, kajti, tisti teden ko imaš MEVZO igraš tri tekme. Gresta ti torek in sreda, računajte še dolgo pot, preprosto ni časa za priprave. Odbojkarske tekme lahko trajajo tudi tri ure in odigrati dve takšni tekmi, na takšnem nivoju, pa še priti do Splita ali Myave, ni lahko.
Verjetno je to zaradi financ?
Za nas ni ta spremenjen sistem nič kaj cenejši, kvečjemu dražji kot lani. Kot domačin imamo sedaj večje stroške, sodniki so v Mariboru tri dni, prav tako obe ekipi, pa najem dvorane, redarji, vse kar spada v organizacijo tekme. Veliko dražje je. Ko pa greš na gostovanje imamo podobne dodatne stroške. Prej smo večino časa hodili na dan tekme, ker je bilo ceneje. Sedaj so dodatne nočitve, najem avtobusa itd. Finančno in športno se mi bolje zdi ligaški sistem.
Bili ste kandidat za prevzem selektorskega stolčka?
Potrebno je razumeti širšo situacijo, ko govorimo o reprezentanci. Jaz sem z njo povezan praktično celo mojo kariero. Bil sem 14 let v reprezentanci kot igralec. Kot trener sem bil pomočnik tako Slobodanu Kovaču kot tudi Albertu Giualianiju, s katerimi smo imeli res lepe trenutke. Osvojili smo skupaj dve srebrni medalji, moram reči, da je bilo to res lepo obdobje. Vendar po vseh teh letih sem čutil, da sem potreboval spremembo po koncu sezone. Vedno je odbojka bila nekako v ospredju, čeprav sem zelo družinski človek. Poletja bila rezervirana za odbojko.
Postavil sem družino na prvo mesto. Ni skrivnost, da smo se o tem ali nadaljujemo pogovarjali. Bilo je več variant, a za selektorsko mesto ni bilo nič konkretnega. Normalno, da si želim enega dne biti tudi selektor in to najprej svoje države, ker so bile možnosti tudi za prevzem druge države.
Morate pa vedeti še eno drugo, pomembno stvar, ki je za prevzem te izjemne generacije zelo pomembna in nekoliko zakomplicirana. Če začnemo pri kapetanu Urnautu, pa za njim Vinčič, Gasparini, Pajenk, Čebulj, Ropret, z njimi sem jaz igral. V reprezentanci smo skupaj že praktično desetletje. To je moje razmišljanje, biti selektor njim bi bilo dosti težje, kot da pride do menjave generacije, ampak nikoli ne reči nikoli, marsikaj se lahko zgodi.
Pri menjavi generacije, pa bodo našteti najverjetneje zasedli stolčke v slovenski odbojki.
Nekako tako (smeh). Jaz sem v odbojki celo življenje, sodelovali bomo tako ali drugače. Prvič sem letos bil z družino dlje časa, pa ena stvar je še zelo pomembna. V klubu smo lahko speljali stvari tako kot je potrebno. Ni bilo lahko obdobje, nova, mlada ekipa me je potrebovala že od avgusta. Pa da se razumemo, ne da Alen Kranjc moj izjemen pomočnik tega ne bi zmogel. Dokazal je leta poprej, da to zmore, ampak tokrat se je šlo za novo zgodbo in vedel sem, da moram biti prisoten.
Dejali ste, naj ostane tako kot je, to pomeni, da Gheorghe Cretu naj ostane?
Ja in mislim, da dobro kaže. Osebno upam, da ja.
Selektor slovenske odbojkarske reprezentance je lani igral proti OK Merkur Maribor v ligi prvakov. Foto: Bojan Javornik / OK Merkur Maribor
Vidite v Roku Možiču naslednika Tineta Urnauta?
Primerjave v športu so nehvaležne. Vem, da je to morda vam (medijem) bolj zanimivo in popularno, ampak morate vzeti oba takšna kot sta. Tine daje ogromno na njegov način, Rok pa toliko, kolikor se mu v tem trenutku da. Bomo videli kako bo v prihodnje, normalno bi bilo, da bi Možič postal eden od nosilcev reprezentance. Kdaj, pa je težko govoriti, ker Tine je eden in edini. Dejan (Vinčič) je eden in edini. Je pa res, da govorimo o Možiču, ki je z 20 leti bil najboljši strelec italijanske lige. Vsak je drugačen tip igralca.
Ste si mislili, da lahko Možič postane najboljši strelec italijanske lige?
Dejstvo je, da je prišel v ekipo, kjer je dobil veliko žog. Letos je drugačna ekipa, imajo ob Roku še dva izjemna strelca in se takoj žoge bolj porazdelijo. Nekatere stvari so se tudi poklopile, ampak mi se pogovarjamo o enemu brezobraznem fantu v dobrem smislu. Rok je izjemno pozitiven igralec, ki daje energijo na igrišču in kar je najbolj pomembno zna igrati odbojko.
Sebastijan Škorc o zadnji tekmi z ACH Volley: “Tekmo smo odigrali dobro ne glede, da smo bili zdesetkani zaradi bolezni. Fantje so se borili za vsako točko. Moramo vedeti, da smo igrali proti naši najboljši slovenski ekipi, ki ne samo, da igra v ligi prvakov, ampak tam tudi zmaguje. Mi se sedaj moramo čim prej pozdravit (McConnell in Bračko) in priti nazaj v zmagovalni ritem.”
Mariborčane to soboto čaka pomembno gostovanje proti Fužinarju.
Za konec, ste spremljali tekmovanje Naj športnik iz Maribora?
Seveda, spremljam kaj počnete. Vse pohvale ne samo za to tekmovanje, ampak tudi to, da ste se kot medij odločili dati prednost mariborskemu športu. Tekmovanje samo na Instagramu sem redno spremljal, tudi glasoval, lajkal, lahko rečem samo vse čestitke, bilo je zabavno. Čim več takšnih idej, ki pomagajo mariborskemu športu, dvigujejo prepoznavnost in s tem tudi zanimanje za ogled tekem.
Vas je presenetil zmagovalec, ste imeli koga drugega za favorita?
Ne. Niti najmanj me ni presenetilo. Rok Možič je največje ime mariborska športa in tako bo še nekaj let. Morda sem malo subjektiven, ker sem iz odbojke, ampak resnično upam, da imamo v mestu ne samo v odbojki, ampak v kateremkoli športu kakšen tak potencial svetovnega kova, ki bi lahko nekega dne stopil ob bok Roku. Koliko pa poznam Roka, se ta fant ni nikoli zadovoljil s povprečjem, vselej je želel biti najboljši, zmagati, zato pričakujem, da ga bomo videli samo še boljšega in boljšega.
To je na koncu tudi naše poslanstvo, naše zadovoljstvo, da vidimo otroka našega kluba, da iz enega malega, a hkrati najlepšega mesta na svetu, Maribora ,naredijo velik korak v svet in tam igrajo vrhunsko odbojko. To me osrečuje, to me dela ponosnega kot trenerja, je za konec intervjuja dejal 48-letni Mariborčan.
