Športni direktor ljubljanske Ilirije Saša Dončić je v intervjuju za Siol.net spregovoril o svojem sinu Luki Dončići, ki trenutno blesti v ligi NBA.

Kljub neverjetnemu uspehu, ki ga je dosegel slovenskih košarkar, je njegovemu očetu še vedno najbolj pomembno, da vidi svojega sina nasmejanega: “Vse te statistične kolone, ki jih polni, mi kot košarkarskemu delavcu povedo veliko in imajo vrednost, ampak kot očetu mi je njegov nasmešek nekaj posebnega. Večkrat sem že izpostavil, da to največ šteje. Če ne bi imel ušes, bi se mu nasmeh razširil okoli glave”.

Sredi noči prejema klice in čestitke

Uspeh občuti Saša Dončić ne le ko gleda tekme svojega sina, ampak tudi s klici jih jih prejemane. Po njegovih besedah jih prejme veliko, tudi sredi noči. Čestitke se kar vrstijo.

Kako pa je biti oče vrhunskega športnika? “Vrhunsko. Sicer je malce naporen bioritem, ker so tekme ponoči in jih gledam. Ampak vse odtehta.”

Kot komentator poskuša ostali objektiven

Kot komentator košarkarskih tekem se oče Luke trudi ostati objektiven. “Tekmo gledam kot košarkarski delavec in ne kot oče. Včasih poskusim malce manj pohvaliti Lukove dosežke,” je dejal za Siol.net. Je pa ne glede na vse čustveno izjemno vpleten, saj kot je pojasnil, še eno uro po izjemni tekmi ne more zaspati. “Meni je vsaka tekma, na kateri zmagajo in jo Luka dobro odigra, poglavje zase. Nekaj posebnega.”

Kljub izjemnemu uspehu pa vidi njegov oče še nekaj rezerve pri igri in prepričan je, da lahko Luka doseže še veliko več.

Luko je poslal tja, kjer je bila mentaliteta na visokem nivoju

Ob Lukovem odhodu k Realu njegov oče ni imel velikih pomislekov, zanj je bil pomemben odziv njegovega sina: “Vedno sem vztrajal, da se nekam gre. Da se poskuša. Ko smo šli v Real, je Luka takoj rekel, da je to to.” Seveda pa je upošteval še nekaj drugih dejavnikov, kot so trener, treningi on pogoji. Pomembna je bila tudi šola.

“Vztrajal sem in iskal takšen klub, ki se mi je zdel zelo primeren. Ne le z vidika košarke, ampak tudi glede vzgoje otroka. Lahko rečemo, da je imel Luka v Madridu odprti zapor. Mislil je, da gre lahko, kamorkoli hoče, a je bil vzporedno tudi nenehno pod nadzorom. To je tisto, česar sam nisem imel v svojih letih. Neumni se učijo na svojih napakah, pametni na tujih. Jaz sem Luki želel, da se nauči na mojih napakah.”

Ko je v Dallasu ostane raje doma

Ko se Saša odpravi k sinu v Dallas je raje doma in s ene kaže tako  javnosti, tudi novinarjev se bolj izogiba. “Povrhu vsega sploh ni časa, ker si tekme sledijo druga za drugo. Potem so tu še treningi. Košarkar prav tako potrebuje svoj mir. Ko gremo kdaj na kakšno večerjo, je pa to zalogaj. Preprosto se ne moreš sprostiti. Vsi se želijo fotografirati, kar je v principu normalno.”

Odzivi na Luko s v Ameriki veliko bolj intenzivni kot v Evropi, je pojasnil njegov oče: “Ljudje znajo po celo noč čakati za podpise. Luka to dobro obvladuje. Ni se mu težko fotografirati, podpisovati, se pogovarjati z njimi. Zaveda se, da je to sestavni del njegove poti. Košarka se igra zaradi navijačev, zato mora imeti odnos z njimi.”

Taktika pri hčerki bo enaka kot pri Luki

Saša ima tudi hčerko, ki bo marca praznovala svoj šesti rojstni dan. Kot je v intervjuju pojasnil si v stanovanju veliko podaja žogo. Sklenil je, da bo tudi pri hčerki šel po enaki poti kot pri sinu: “Nikoli ga nisem silil v noben šport. Dejal sem mu, naj poskusi še kaj drugega. Nič drugače ne bo pri Tijani. Če bo imela denimo rada atletiko, jo bom poskušal usmeriti še v kakšen drug šport. To se zdaj sliši, kot da bo vrhunska športnica. Lahko bo ekonomistka, šla v politiko, karkoli … V tisto, kar bo imela rada, je ne bom silil.”