Dvoje je manjkalo slovenski izbrani vrsti. Resna zmaga v gosteh in resen igralec s potezo več. In selektorju Matjažu Keku, ki je dobil v sredo trening tekmo za dvig samozavesti proti San Marinu (4:0), je v Prištini proti Kosovu uspelo dobiti oboje. Eno akcijo v izvedbi prisebnega in talentiranega novinca Sandija Lovrića in hladen-kot-špricer strelca Harisa Vučkića ter po dolgem času zmago v gosteh. Slovenija, ki še ni prejela gola, a je tudi zabila zgolj dva na treh tekmah, je po zmagi nad Kosovom (0:1) pred sredinim gostovanjem v Moldaviji z Grčijo suvereno na vrhu skupine C3 v ligi narodov.

Kosovo – Slovenija 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Vučkić (22.)
Stadion Fadil Vokri, Priština. Sodnik Andrew Madley (Anglija), rumeni karton: Paqarada; Stojanović.

1. Kek je želel disciplino. Dobil jo je.

Najbrž Matjaž Kek ni zaman govoril, da želi disciplino. Kajti drugače na gostovanjih pač ne gre. Sloveniji pa sploh ne. Keka je lani povsem potolkel poraz v Skopju (2:1) v prejšnjih kvalifikacijah za Euro2020, ko sta bili v hipu uničeni zmagi nad Poljsko in Izraelom. Pa tudi sicer z izjemo nižje rangiranih reprezentanc Slovenija na gostovanjih ni zabeležila pozitivnega rezultata že vse od leta 2013 in zmage na Cipru in Islandiji. Saj so bili vmes remiji in kakšna zmaga, ampak to so bile večinoma prijateljske tekme.

Liga narodov je primarno nadomestila zlasti prav prijateljske tekme, vendar za Slovenijo je to žal pomenilo, da je pod Tomažem Kavčičem izgubila na Cipru in Norveškem ter remizirala v Bolgariji. Dobro je Keku kazalo v kvalifikacijah lani, ko se je takoj prineslo točko iz Izraela, toda kaj, ko sta sledila poraza v Avstriji in Severni Makedoniji ter na Poljskem. Zatorej ni bilo toliko presenetljivo, da se je Slovenija po marljivem vodstvu v Prištini tako zelo povlekla nazaj. Začela je »neigrati« tako, kakor je nemara očitno lažje. Le priložnosti, ki se porodijo iz protinapadov, je treba izkoristiti. Ne pa zapraviti, kot se je nonšalantno pripetilo Benjaminu Verbiču in ob koncu še Amadeju Vetrihu. Tokrat niso bili kaznovani. So pa popadali tudi nekateri po tleh, kar kaže nato, da niti v oktobru vsi še niso v optimalni formi. Ampak za Kosovo je to bilo dovolj.

2. Lovrić krenil kot izjemen talent

Nemalo je bilo takšnih, ki je dvakrat debelo pogledalo. Nato pa šlo na internet. Kaj so vtipkali? Sandi Lovrić. In našli igralca, za katerega bi zaman lahko rekli, da so ga našli na domačih zelenicah. Le še Kevin Kampl je bil doslej tak primer. Da se nogometne abecede ni naučil v Sloveniji. Še več, Lovrić je odigral več kot 50 tekem za vse mlajše avstrijske selekcije, se prebijal pri graškem Sturmu, kjer ga je v prvo ekipo pripeljal Darko Milanič, ki je, kakor je rekel Lovrić za Ekipo, edini verjel vanj, in lansko poletje prestopil k švicarskemu Luganu.

Proti San Marinu (4:0) je bil med manj opaznimi, zato pa je pokazal v Prištini, kar je Kek iskal. Igralca s potezo več. Sam je praktično ustvaril zmagovito akcijo. Kar nista zmogla v tej postavi »veterana« pred tem Jasmin Kurtić in kasneje Benjamin Verbič, je Lovrić sam. Vzel je žogo, najprej z glavo, potem z nogo in precizno naciljal v prazen prostor, da je Haris Vučkić dobil žogo, za kakršne napadalci živijo. Drugi dol za Vućkića po prvencu San Marinu in prva asistenca za Lovrića. Toliko golov, mimogrede, ima tudi Šporar. Le dva.

3. Kosovo je pritisnilo, ne pa stisnilo Slovenije

Kosovo je najpomembnejšo tekmo igralo v četrtek, ko so v dodatnih kvalifikacijah preko prejšnje lige narodov iskali pot na Euro 2020, ki bo prihodnje leto. V 95. minuti so še vsi verjeli, da bo šlo v Skopju proti Severni Makedoniji (2:1). Da bodo nekako sami šli proti Gruziji svojemu prvemu velikemu tekmovanju naproti. Nak. Ni šlo.

Vidi se, kje imajo težave. V obrambi. Abonirani so na gole, Slovenija jim je zabila četrtega na tretji tekmi v skupini, kjer se počasi vidi, da je tisti osrednji zagon Kosova pod zdaj že uveljavljenim selektorjem Bernadom Challandesu počasi usahnil. So pa s streli od daleč najbrž po tekmah z Grčijo in Moldavijo prvi tako resno, konkretno in konstatno ogrožali slovenska vrata. Očitno je bila slovenska taktika zanašanje na Jana Oblaka. In rezultat? Izšlo se je. Suvereno? Morda ne najbolj. Oblak se je moral do polčasa pretegniti (naj)bolj. Edina, ki sta mu pomagala, sta bila Miha Mevlja in Miha Blažič, ki sta se dovolj uigrala, da Kosovo ni našel poti skozi. 

4. So nosilci res manjkali?

Spisek tistih, ki jih ni bilo, je bil dolg. In bo tudi v sredo v Moldaviji. Na koncu se je Josipu Iličiću, Aljažu Struni, Robertu Beriću, Timu Matavžu, Ninu Koutru in še komu, pridružil še Andraž Šporar.

Toda saj zdaj ima Vučkić toliko golov kot Šporar. Kek je gladko iz Damjana Boharja naredil dovolj resnega reprezentanta, da razgiba dogajanje s klopi, Rajka Repa kot solidnega igralca sredine, ki bo potreboval čas in zaupanje, za štoperski par se zdi, da ima še v tej postavi rezerve, vendar da zna zapreti prosto, enako velja za oba bočna, na kartone aboniranega Petra Stojanovića in skozi tekmo vse manj aktivnega Jureta Balkovca, za katerega se bo Bojan Jokić kljub letom še nekaj časa zdel bolj varna opcija. Zato je tekma v Prištini pokazala, da bodo morali tisti, za katere se predvideva, da so nosilci igre, kmalu pokazati (naj)več.

5. ŠportKlub (še) ni napredoval

Da gre za viden trud, smo o prenosih Sportkluba zapisali po uvodnih tekmah v drugi izvedbi lige narodov, ko so se pravice preselile iz Televizije Slovenija. Še vedno ne pojenjajo kritike zavoljo nedostopnosti, kar so na nacionalki pojasnjevali tudi z zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki dodatno niža delež pokritosti iz 75 na 60 odstotkov, kar gre še dodatno na mlin komercialnim televizijam. Slovenija je povrhu le talec velikega dvoboja med United Group (v Sloveniji lastnik Sportkluba in Telemacha) in Telekomom Srbije (Arena Šport TV). Kdor nima Sportkluba v svoji shemi, tekem še vedno ne more gledati, zato se še vedno pogosto išče prenose tekem. To je kompliment za slovensko reprezentanco bolj kot za televizijske hiše. Ima pa dolgoročno lahko resne posledice, ko gre za popularnost slovenske reprezentance.

V studijskem delu, kjer je voditelj Miha Penko gostil selektorja do 19 let Agrona Šaljo in nekdanjega nogometaša Mateja Mavriča Rožiča, se je vendarle poznalo, da Sportklub še vedno sopiha za tehničnimi standardi, ki jih je imela nacionalka. Studijski del je bil v praznih Stožicah, na EON-u je zvok vmes konkretno prehiteval, grafika praktično neobstoječa in brez novinarskih prispevkov. Za povrh pa so v prenosu kljub želji komentatorja Dejana Obreza, da ne bi zamudili ničesar pomembnega, zaradi oglasov zamudili uvodne takte slovenske himne.

Kosovo: Muric; Hadergjonaj, Drešević, Aliti, Paqarada; Shala (od 84. Muslija), V. Berisha; Zhegrova, Celina, Zeneli (od 78. Kastrati); Kololli (od 84. Rashani).

Slovenija: Oblak; Stojanović, Blažič, Mevlja, Balkovec; Rep (od 55. Bohar), Bijol, Kurtić, Verbič (od 75. Skubic); Vučkić (od 85. Kramer), Lovrić (od 85. Vetrih).

Igralec tekme: Sandi Lovrić (Slovenija).