Kako smiselna je bila tekma s San Marinom? Za Nemanjo Mitrovića iz Maribora, ki je zabil svoja prva gola v reprezentanci, kar precej. Za samokritičnega Matjaža Keka bo zmaga nad San Marinom (4:0) podpis dobila v nedeljo v Prištini, ko Slovenija v ligi narodov gostuje pri Kosovu.

FOTO: SNZ

San Marino je najslabša reprezentanca na svetu. Že dolgo je in še dolgo bo. Ima eno samo zmago, ko je leta 2004 na prijateljski tekmi padel Liechtenstein (1:0). Niti liga narodov, kjer naj bi igrali s sebi enakimi, jim ni naredila usluge. San Marino nima sebi enakega. Zato je bilo na tekmi v Stožicah, ki jo je Slovenija pričakovano (in) visoko dobila s 4:0 smiselno vprašanje, če je bila prijateljska tekma s San Marinom pred gostovanjem pri Kosovu in Moldaviji v ligi narodov – smiselna.

Odgovor? Vseeno malenkost bolj ja kot ne. »Nasprotnik nam je puščal, da igramo dosti, nam pa manjka nekdo s potezo, da naredimo višek ena na ena. Je pa jasno, da bomo morali še veliko delati,« je za Televizijo Slovenija po zmagi (samo)kritično povedal selektor Matjaž Kek.

Začeli štirje debitanti, trije zabili svoje prvence

Selektor je želel zlasti preveriti, kaj lahko pokažejo tisti, ki doslej niso bili v prvem planu. Ne samo v prvem, tudi v drugem, morda tudi tretjem planu ne. Nekateri najbrž niti blizu ne bi bili, če ne bi bilo koronavirusa.

Ob povratku Nina Koutra v Mursko Soboto in odločitev selektorja, da vseeno okvirne nosilce igre spočije, so že kar štirje že v prvi postavi dočakali debitantski nastop: Mario Jurčević (Osijek) je na levi strani obrambe želel prodirati, Jon Gorenc Stanković (Sturm) je v njenem osrčju želel to, kar je uspelo Mitroviću, ter dalj časa aktivni David Tijanić (Rakow) in manj opazni Sandi Lovrič (Lugano) višje v sredini.

Veliko idej, malo realiziranega

Premešana reprezentanca je tako tudi igrala. Mešano. Proti San Marinu se to pač da. Potem ko je Mitrović (Maribor) dokaj kmalu z glavo zabil prvenec na svoji četrti tekmi v izbrani vrsti, je tekma začela res postajati vse bolj podobna treningu. Slovenija, kjer je imel povratnik in tokratni kapetan Jasmin Kurtić (Parma) sam več nastopov (60) kot vsi preostali v prvi postavi skupaj (50), je poskušala aktivno najti luknje skozi postavljeno obrambo San Marina, ki se vselej brani z željo, da bi jih prejel čim manj.

Ideje so že bile, vtekanja, dvojne podaje in predložki, ampak realizacija pa vsaj v prvem polčasu ne ravno spektakularna. Enako v drugem. Slovenija ni izigravala San Marina, vsaj ne do konca. Vedno nekako na pol. Veliko žog po bokih in iskanju tiste dodatne, ključne podaje, ki bi dale več samozavesti v napadu. Kek najbrž dobro ve, da se Slovenija sploh na gostovanjih pošteno muči z doseganjem golov. »Iz treninga v trening delamo na nekih principih, ki nam jih daje selektor. Želimo jih izvesti na tekmi, trudimo se, delamo in samo rezultat nam bo dal motivacijo in mirnost,« je za Televizijo Slovenijo povedal po tekmi Kurtić. In opozoril: »Veliko več bomo morali dati proti Kosovu, ker oni ‘ginejo’ za reprezentanco.«

FOTO: SNZ

Mitrović preprosto zabil še drugega

Med novinci se je morda od začetka najbolje znašel David Tijanić, nenazadnje je bila zaradi štarta vanj dosojena tudi enajstmetrovka, ki jo je zabil dokaj razpoloženi Haris Vučkić (Zaragoza). Na šesti tekmi je Vučkić le dočakal prvenec, a si je glede na prikazano še bolj želel, da bi zadel iz igre. Toda Slovenija je tudi tretji gol pred polčasom zabila, ker se je San Marino izgubil, zataval in zaplaval. Preprosto je še drugega v gol pospravil Mitrović, ki si je pred polčasom ob kotu vidno želel hat-trick. Dobra novica za Ljudski vrt. »Zelo vesel sem prvih zadetkov, še bolj pa zmage. Škoda, da nismo večkrat zabili, ker smo si priigrali veliko priložnosti. Dobra popotnica za naslednje tekme,« je povedal strelec dveh golov.

Rep s potezo več

Kek je ob polčasu pošteno menjal, da bi očitno dobil čim več minut. Šest igralcev je lahko zamenjal, takoj je v igro poslal že tri. Rajko Rep (Hartberg) je takoj pokazal, da si želi igranja v reprezentanci, ko je vtekel in naredil razliko. Dobra, lepa poteza. Izognil se je ofsajd zanki in s pol kung-fu udarcem postavil končni izid. Prvi in na koncu edini gol, ki ni bil gola posledica napake San Marina, temveč dodatne kvalitete Slovenije. Da ni bilo še kakšnega takšnega zadetka, ni toliko razlog za skrb kot bolj resno analizo in iskanjem drugačnih rešitev, kakor nadomestila za Iličića.

»Nekaj je trening, nekaj pa tekma,« je po tekmi izpostavil Kek. »V prvem polčasu nekatere stvari dobre, v drugem nisem bil po menjavah več zadovoljen, preveč statičen.« Konstruktivna kritika, ki je bila več kot na mestu.

Skoraj gol San Marina!

Tudi zaradi tega, kar bi se bilo skoraj zgodilo. Nevarna akcija San Marina, ki je dišala po golu. Blizu so bili gostje, da bi zabili gol. Prvega po skoraj letu dni. Zelo blizu. Z enim samim strelom so po kotu zadeli prečko in vratnico. Pošteno so se držali za glavo, kaj se ne bi, če pa tako redko zabijejo. Kar lahko Keka nekoliko pri taki akciji zaskrbi, je popolnoma anemična reakcija zaspane obrambe. V ligi narodov je sicer Slovenija mrežo proti Grčiji (0:0) in Moldaviji (1:0) ohranila nedotaknjeno.

Ampak v obrambi, vsaj tako se zdi, ima Kek precej več rešitev, kar je pokazal tudi Nejc Skubic (Konyaspor), ki je dobil prednost pred Petrom Stojanovićem (Dinamo Zagreb). V sredini je nase opozoril Dejan Petrovič (Rapid), peti debitant na teimik znova se je v akcije hitro vključeval Blaž Kramer (Zürich), ampak glede na stanje z Andražem Šporarjem (Sporting), Kek resno razmišlja, da bi vpoklical še koga. Ampak pravega igralca s potezo več, kakršen je bil Josip Iličić in mestoma Kevin Kampl, bo težko našel. Sploh tako hitro.

Zato je bila tekma s San Marinom res malo bolj konkreten trening. Kjer se je znova pokazalo, da Slovenija lažje zabije, če nasprotnik naredi napako. In ne zato, ker bi ga izigrala.