Vsaj 4:1 ni bilo. Ampak še glasnim, zagretim in pozitivnim navijačem Tabora Sežana gre pri gostovanjih Maribora na Stadionu Rajka Štolfe na smeh. Kričali so »štiri ena, štiri ena, štiri enaaa!« Kako jim ne bi šlo na smeh. Lani, ko je prva liga drugič prišla na Kras, je Maribor padel obakrat s 4:1. Zdaj pa znova. S 3:1. Gladko. Enajst golov v mariborski mreži v 270 minutah. Ne, niti Mauro Camoranesi ni vedel, kako se naj loti bivšega moštva. Maribor ni bil blizu niti remiju. Ne ob polčasu, ne na koncu, ne sploh.

Tabor Sežana – Maribor 3:1 (1:0)
Strelec: 1:0 Krivičić (29.), 2:0 Rovas (66.), 2:1 Kronaveter (69.), 3:1 Briški (72.)

Stadion Rajko Štolfa, gledalcev 500, vreme oblačno, igrišče počasno, sodnik Asmir Sagrković (Vrhnika), rumeni karton: Kolmanič, Klinar.

 

Mauro Camoranesi bi naj bil zagotovilo, da bo iz igralcev izvlekel več. Da se takšne tekme, ko vijoličasti sicer želijo, ampak ne morejo, ne bi več dogajale. In glasno je v četrtek opozoril, kaj se lahko zgodi, če izgubiš v Sežani. Ne izgubiš le točk, izgubiš lahko prvenstvo. Za takšne trditve je sicer v petem krogu še veliko rezerve, vendar več kot očitno vijoličasti niti v tretje niso dojeli, spoznali, razumeli ali znali, kako igrati proti borbenim Kraševcem. In zdaj pričakujejo nedeljski derbi z Olimpijo v Ljudskem vrtu stran od vrha. Camoranesi lahko spoznava po Sergeju Jakiroviću, da moštvo Maribora ni to, kar bi naj bilo.

Dve zamenjavi v obrambi, kapetan Mešanović

Camoranesi je v obrambi posegel po konkretni in, kot se je izkazalo, neučinkoviti, nevarni menjavi. Nenavaden oster poseg v levi del obrambe za takšno tekmo, kjer je Maribor »pokasiral« že poprej osem golov na dveh gostovanjih. Žan Kolmanič je začel drugo temo v sezoni in dobil prednost pred Mitjo Vilerjem, da bi prinesel več agilnosti in hitrosti, medtem ko je Špiro Peričić začel sploh prvo ligaško tekmo v sezoni, potem ko je dobil priložnost zgolj proti Coleraine FC. In še več, sploh prvič je bil kapetan Jasmin Mešanović.

Če je Tabor želel tokrat hitro presenetiti Maribor, mu ni uspelo. Vse ostalo mu je. Poznalo se je, da je višja trava jezila vijoličaste, žoga je šla počasneje, kakor bi si želeli. Ampak kmalu je bilo vidno, da ni problem v zelenici. Saj se je Camoranesi tudi odločil za nekoliko počasnejšo postavo, Alexandru Cretu in Amir Dervišević sta za prekratko in preozko igrišče pač premalo okretna. Sploh za hitri trojec Grobry, Kouao in Djalo.

Jug reševal, kar je lahko

Ne čudi, da je znova bil Ažbe Jug tisti, ki je Maribor ohranjal na semaforju na ničli. Šest tekem zapored je Maribor že prejel gol. Tabor je znal s hitrimi, kratkimi podajami izigravati obrambo, dovolj, da je Kevin Grobry prišel do sijajnega strela. Pa je Jug reševal. Kot je reševal proti Celju. Tudi tokrat dvakrat, saj je nato še Christos Rovas dobil zelo uporabno žogo, zaobšel Juga, a je tokrat reševal Žan Kolmanič.

Toda ker sami Mariborčani niso sestavili niti ene vsaj solidne, kaj šele konkretne akcije, le redki prebliski po bokih, so tvegali, da bo Taboru v tretje le uspelo. In ko je uspelo, je res uspelo. Marko Krivičić je dobil žogo z leve, si jo nastavil in pomeril. Plasirana, zavita, konkretna žoga. Jug se je iztegnil, pa le zato, da je bil gol še lepši. Evrogol.

Do polčasa je nato Maribor imel dva odbitka, pa ju ni izkoristil. Ne Aljoša Matko ob zelo nesigurnem Janu Koprivcu ne Jasmin Mešanović po kotu. Če kje, se je tu pokazalo, kako šibki so bili v napadu.

Čakanje z menjavami

Karkoli je Camoranesi rekel med polčasom, prav gotovo ni zadoščalo. Najprej je Tabor zadel prečko, ampak četudi je bil prepovedan položaj, je postalo dokončno jasno: Tabor se ne boji Maribora niti če na klopi sedi Mauro Camoranesi. Vijoličasti so boleče ponavljali eno in isto akcijo: po levi, kjer naj bi Rudi Požeg Vancaš naredil razliko in našel nekoga v sredini. Ne proti Taboru.

Tudi tokrat je Camoranesi dolgo čakal z menjavami, krepko po uri igre se je odločil za izkušena Roka Kronavetra in Marcosa Tavaresa. Slabo sta ocenila, kakšna tekma je to. Takšna, kakršna je bila zadnja in tista poprej. Če izgubiš žogo na sredini, je hitro nevarno. Še zlasti, če Kevin Grobry najde Christosa Rovasa. Rojen za takšne žoge, ko branilec tipa Peričić zamudi pri pokrivanju. Brez težav za dvojno vodstvo.

Abonma Sežana

Vsaj pobrali so se vijoličasti. Takoj. Kot so naredili že julija: dolga žoga iz avta, tokrat Denisa Klinarja, podaljšal je Peričić, na drugi vratnici pa od blizu Rok Kronaveter. Drugič takoj s klopi. Lahek gol in, kot se je izkazalo, prelahek. To je Sežana, to je abonma na prejete gole. Tabor si je upal menjati izjemnega Rovasa, pa ni trpel. Prišel je kot in Mihael Briški je z glavo neubranljivo zadel. Maribor bi se skoraj bil vrnil takoj, Kronaveter je dobil zelo uporabno žogo v kazenskem prostoru, Jan Koprivec že na tleh. Močan strel. Pravi. Ampak naravnost v prečko. In upanje na morebitno izenačenje je splahnelo.

Potem je bila tekma odprta, zaleglo ni spodbujanje viol, ki so prišle na tekmo v drugem polčasu. Tabor je bil bližje četrtemu, kakor so želeli navijači. Pa jim je zadostovalo, da so zabili tri. Kar veliko pove. Še več o Mariboru kot o Taboru.

Tabor: Koprivec 6, Briški 7, Nemanić 7, Ristić 7, Zebić 7 (od 79. Sever), Grobry 7, Kouao 7, Mihajlević 7, Krivičić 7, Rovas 7 (70. Stančić), Djalo 7 (od 90. M. Babić -); trener: Goran Stanković 7.

Maribor: Jug 6, Klinar 5, Mitrović 5, Peričić 5, Kolmanič 5, Cretu 5, Dervišević 5, Matko 5 (od 64. Kronaveter 6), Požeg Vancaš 5 (od 78. Kotnik), Mlakar 5 (od 64. Tavares 5), Mešanović 5 (od 78. Santos -); trener: Mauro Camoranesi 5.

Igralec tekme: Rovas (Sežana).