Damir Krznar je letos poleti napolnil ‘Abrahama’, 50. let. V svoji karieri je kot nogometaš igral za Varteks, Dinamo Zagreb in Inter Zaprešič. Leta 1998 je proti Poljski nastopil za hrvaško reprezentanco.
Po zaključku nogometne kariere se je usmeril v trenerske vode. Tokrat je pot šla v obratni smeri iz Interja iz Zaprešiča v zagrebški Dinamo, kjer je preživel večji del trenerske kariere, resda v vlogi pomočnika. Tri uspešna leta je preživel prav tako na daljnjem Vzhodu, kjer je asistiral hrvaškemu trenerju Zoranu Mamiću, bratu Zdravka Mamića. V Saudski Arabiji kot tudi Združenih arabskih emiratih so pustili ogromen pečat.
‘Debi’ na klopi Dinama proti Mourinjevega Totenhema
Po tem, ko je hrvaško sodišče dosodilo nekaj manj kot 5 let zapora Zorana Mamića, je glavno klop hrvaškega Dinama prevzel 50-letni Zabočan Damir Krznar. Na prvi tekmi je vknjižil največjo trenersko zmago, v četrtfinalu lige Evropa izločil Totenham, ki je v Maksimirju imel prednost 2:0 iz prve tekme.
Slabo leto za tem je Krznar postal ‘bivši’, po porazu v četrtfinalu hrvaškega pokala proti Rijeki. A kljub vsemu se v Maksimirju niso želeli odpovedati v popolnosti uslug svojega dolgoletna ‘vojaka’ na igrišču, enega najbolj izpostavljenih trenerjev v Zagrebu. Vendar z ukinitvijo B ekip v drugi hrvaški ligi je Krznar praktično izgubil svoje mesto pod soncem.
Pogovor smo posneli v četrtek dopoldan, zato se svetovnega prvenstva nismo dotaknili, a kot nam je zaupal, je maksimalno koncentriran na zaključek jesenskega dela z Mariborom, je pa jasno, da vsak navija za svojo reprezentanco.
O tem, če se bolje spi po takšni tekmi z Radomljami, nam je uvodoma dejal: “Težje. Zvečer nikoli ne gledam tekme, potem pa nikakor dočakati jutro,” nam je v prostorih Ljudskega vrta pred uradnim začetkom pogovora zaupal hrvaški strateg na klopi Maribora. “Okrog 5, pol 6 zjutraj pogledam prvič, kot gledalec. Nato sledi naša kamera, široka. Moram reči, da jaz bolj gledam, Mertelj in Mikić več beležita, to počneta izjemno dobro.”
Uvodno vprašanje – ste odpoved v Maksimirju prejeli zaradi evropskega neuspeha ali pokalnega poraza proti Rijeki?
»Sebi sem veliko krat največji kritik. Imel sem začrtano stvar, vendar, ko sem videl, da se ta izmika kontroli, da podpore ni več in da postaja kritik vse več, zaradi stabilnosti vseh v klubu, nisem želel, da je Dinamo moja žrtev. Dejal sem, da če ne uspemo izvleči Rijeke, da odhajam. To tekmo lahko primerjamo s prvenstveno tekmo pred tem, ko smo po polčasu zaostajali 3:0 in je ekipa reagirala, končalo se je 3:3. V pokalu sem prav tako dajal navodila, jih spodbujal, vendar nisem dobil reakcije kakršno sem želel.”
Odšli ste brez odškodnine?
“Dinamo je moj klub. Ko sem začenjal sem dejal, da če ne bodo z menoj zadovoljni, se bomo brez težav dogovorili. Nisem nič zahteval, vendar moram reči, da se je tudi klub ponesel gantlemansko in plačal odškodnino treh plač.”
Ste bili potem res v kontaktih z vodstvom Olimpije?
“Do mene ni prišla ta informacija. Vem, da se je špekuliralo z mojim imenom, vendar nobenega konkretnega pogovora s klubom ni bilo.
Cenite trenersko kolegialnost.
“Ko prihajam v neki klub bi bilo nepošteno, da bi nabiral točke z izjavami, ko so – fizično so slabo pripravljeni, slabo se je delalo, ni dobro to in tisto. Imate ničelno točko. Da sam komuniciraš ni potrebe, mediji, navijači, javnost vam bodo sodili. Enostavno imam rad to kolegialnost, poskušam se dati v kožo trenerja, ki je bil pred mano.”
Pomembna je tudi medsebojna iskrenost.
“Vselej štartam iz sebe. Veliko krat nismo dovolj objektivni, zato je pomembno, da imate ljudi okrog sebe, ki jim verjamete in imajo dovolj poguma, da vam povedo, če kaj ni dobro. Potem se je precej lažje nositi s tem.”
V enem trenutku bi lahko dejali, da ste bili v krizi, štirje rdeči kartoni v treh tekmah. Po drugi strani, pa je delovalo, da imate maksimalno podporo kluba.
“Na tem mestu se želim zahvaliti klubu. O ‘krizi’ nismo niti komunicirali. Čutil sem podporo, kar se je izražalo v obnašanju ljudi v klubu.
Torej niste čutili, da bi se nahajali v krizi?
“Sami smo se pripeljali v te situacije, vendar nekega resnejše pomisleka, da smo bili v krizi, ni bilo.”
Kaj pa Sikošek in Kronaveter?
“Siko (Sikošek) je igralec, ki tako reagira, ki je vselej na 100%. Njegova ocena je bila, da bo vzel žogo brez prekrška. Kronavetru sem takrat dejal, da mu bolj zamerim, da kot izkušen igralec ne sme tako nasesti. Vendar ima moje razumevanje, predvsem za “ne nogometne” zadeve, ki so ga nekoliko iztirile. Pogovorili smo se, jaz sem mu seveda oprostil, vendar sta po drugi stran oba izgubila pozicijo v ekipi, kar je pa morda huje.
Nato se vam še zgodi, da igralec, ki vas nadomesti še bolj steče in zaigra. Ni to nauk, ne rad kaznujem nogometaše, mislim, da to tudi ni bila kazen, vendar pravilna poteza do vseh ostalih.”
ZADNJA PREIZKUŠNJA LETOS – ND GORICA
“Prva, ki sledi, je vedno najpomembnejša. Zadnja tekma v sezoni pa najtežja. Zagotovo je pred nami zahtevna naloga, ne samo zaradi nasprotnika, ampak zaradi nas. Moramo najti zadnje zaloge moči, resnosti in profesionalnosti. Verjamem, da vse dejavnike ekipa premore in da bomo uspeli zaključiti jesenski del sezone na najlepši način,” pred zadnjo letošnjo preizkušnjo v Ljudskem vrtu.
“Fantom smo ob analizi pokazali, da so nogometaši Gorice lahko neprijetni tekmeci. Lahko povzročijo toliko težav, kot jim dovolite. Če ne bomo na ustrezni ravni, bi lahko trpeli med tekmo, zato smo pozvali še k dodatni previdnosti.”
Kakšno je kadrovsko stanje pred zadnjo tekmo?
“Imamo nekaj razlogov za zaskrbljenost. Milec ni treniral z moštvom zaradi viroze, Božić je moral mirovati zaradi poškodbe aduktorja, Repas zagotovo ne bo igral po poškodbi stegenske mišice, ki jo je staknil med tekmo proti Radomljam, Ilićić ima težave z gležnjem. To so za nas štirje zelo pomembni igralci in morda bomo morali poseči po določenih notranjih rotacijah. Odsotnost takšnih igralcev lahko vpliva na izvedbo na igrišču, zato smo med treningi v prejnjih dneh preizkušali določene zadeve.”
Zgleda, da ste po vsem tem kot ekipa močnejši.
“Res je. Takrat smo se iskreno pogovorili, prav tako Kronaveter in jaz na štiri oči. Menim, da smo iz tega postali močnejši, Kronaveter prav tako, ne glede, da ni trenutno med prvih enajst. On je zelo pomemben za nas, za slačilnico.”
Kaj pa Marko Tolić. Ostaja ali ne?
“Ne morem zagotovo potrditi, vendar mislim, da je zelo blizu, da ostane v Mariboru. Pomembno je, da ima tako klub kot Tola (Tolić) željo, da ostane. Edino kar se lahko zgodi je nekakšna ponudba, da Dinamo transferira Tolića.”
Omenjali smo že strokovni štab. Dolga leta ste bili Vi tisti ‘v ozadju’, pogosto poudarjate njihovo vlogo.
“Tako je. Pri prihodu v Mariboru sem želel imeti ob sebi svoje ljudi. To sta Mihael Mikić in Vedran Attias. O pomembnosti strokovnega štaba so me naučile izkušnje, vsak glavni trener je vreden toliko, koliko je vreden celoten štab. Danes ne obstaja “one man show”, preveč je dela, preobsežno je. Morate imate okrog sebe vredne in delovne ljudje.”
VIDEO: Zakaj je Krznar ob prihodu vztrajal, da ima od sebi omenjena pomočnika?
Napovedali ste napadalni Maribor. So zadnje tri tekme primer igre, ki ste jo želeli?
“To je to. To je stil nogometa, ki ga preferiram. Pomeni posest žoge, vendar ne posest zaradi statistike, ampak pragmatično posest. Da zibaš obrambo, da delaš prostor in ko se pojavi to takoj poskušaš izkoristiti. Veliko krat se dogaja, da ustvarite to luknjo, ta višek, vendar ne prebiješ, ne najdeš pravega tajminga kako in kaj narediti. V teh zadnjih tekmah smo vsi kot bi se dejalo na prstih in govorimo ‘ne dotikaj se ničesar’.
Tudi pohval je več kot kritik.
“Začutil sem to strast, Maribor ima izjemno publiko. Ko je dobro, te bodrijo, ko ni, znajo dati tudi kritiko. To je prednost Maribora, ima tudi bazo zvestih navijačev brez katerih ne bi bilo isto. O Ljudskem vrtu sem večkrat že poudaril, da je čudovit stadion. Poln daje ogromno podpore in verjamem oziroma želim si, da bo tako tudi na zadnji tekmi jesenskega dela, ker so si fantje to zaslužili.”
Dejali ste, da imate radi romantike, nogometaše, ki znajo odigrati izven šablone. Kdo je takšen na treningih, kdo ima to v sebi?
“Da ne bi bil nepravičen do ostalih, moram priznati, da imajo fantje resnično ogromno potencijala, samo nekatere je treba v to prepričati, da verjamejo v sebe. Nogometni romantiki so vsekakor Iličić, Kronaveter, Tolić. Od ostalih je Marko Božić tehnično perfekten, a precej bolj racionalen od omenjene trojice. Laušić je vezni nogometaš, kakšne imam jaz rad. Antolin ima to prav tako vsekakor v sebi.”
Dotaknimo se še Vaše izkušnje v Saudski Arabiji, kako je prišlo do tega?
“Spomnim se, da smo bili v karanteni. Imeli smo hotel v Maksimirju pred tekmo. Na vrata je portkal Zoran Mamić, ob 2.00 ponoči in vprašal, če spim. Seveda, kaj bi pa počel, sem dejal, ampak sedaj ne več. Vprašal sem ga kaj se dogaja, on pa odvrnil, gremo v Savdsko Arabijo imamo ponudbo Al-Nassrija. Na koncu smo se odločili, da se umaknemo od naše družine, kar Dinamo je bil vsem nam kot oče in mati.
Kakšne so bile prve izkušnje?
“Sprejem je bil izjemen, na letališču je bilo 1000 ljudi, čeprav smo prišli ob petih zjutraj. Neverjetno. Vozili smo se proti hotelu, kolona avtomobilov. Bili so izjemno strastni.”
Koliko Vam je pomagal zdajšnji selektor Dalić, ki je bil tam pred vami?
“Veliko. Dala (Dalić) nam je svetoval, pomagal z veliko stvarmi, kak in kaj se sploh pripraviti.”
Vi ste takrat v Al-Ainu spisali zgodovino, prevzeli prav klub od hrvaškega selektorja Dalića.
“Mi smo prevzeli ekipo v drugem mesecu, z nekaj točkami zaostanka. Do poletja se ni naredil napredek, vendar je predsednik prepoznal kvaliteto in nas pustil, da nadaljujemo z delom. Potem se je začelo, osvojili smo prvenstvo in pokal. Takrat se je klubsko svetovno prvenstvo igralo v Združenih arabski emiratih in imeli smo pravico do nastopa. Premagali smo nasprotnika iz Avstralije/Oceanije, čeprav smo gubili 3:0. Ob polčasu je bilo 3:1. Izenačili smo, napredovali na penale, premagali še ekipi iz Južne Amerike in prišli do finala z velikim Real Madridom.
“Zoran Mamić je šejk”
Zaupajte nam, kakšne nagrade so se takrat delile oziroma kakšen denar ste dobili?
“To kar Vam lahko rečem, da je bila pogodba solidna. Višja kot v Dinamu, vendar ne bistveno. So pa bili uspehi močno prepoznani v širšem lokalnem okolju, tako so na treninge znali priti večinoma princi, kraljeve ‘glave’, ki so nas dodatno nagradili.
Ne moremo, da Vas ne vprašamo, se spomnite kaj Vam je dejal Jose Mourinho po tisti veličastni zmagi 3:0 proti Totenhamu?
“Vem, da je prišel v garderobo. Na igrišču sva se zgolj pozdravila, zaradi medijskih obveznosti. So pa mi povedali fantje, da je čestital ekipi v garderobi in imel tudi krajši govor. Čestital je za uspeh in dejal, da za to potrebuješ tri stvari. Potrebuješ znanje, strast in v športnem smislu ‘jajca’. Znanje imate tako vi na igrišču kot oni zgoraj. Strast imajo prav tako oni zgoraj, vi nogometaši malo večjo, to kar pa oni nimajo, vi pa, pa so ‘jajca’. Iz garderobe je odšel z aplavzom. R
Ob koncu pogovora nas zanima še Vaše mnenje o medijih, imate občutek, da lahko resnično odstavijo trenerja. Konkretno na Hrvaškem in kako je to čutiti v Mariboru?
“Morda bom izpadel nekoliko nespretno, vendar menim da je moč kluba prav v tem, koliko se lahko temu upre. Dinamo in Hajduku to nekako uspeva, vendar se kljub temu dogajajo menjave zaradi pritiska javnosti. To je včasih najlažja in logična obrazložitev, vendar po mojem mnenju nesmiselna, saj se to ne bi smelo dogajati, če ste res velik klub.
Maribor je do sedaj kot klub, kot institucija pokazal, da ima moč. Če verjamete v športnega direktorja, trenerja, kateregakoli igralca, morate najti moč in način, da ga zaščitite. Včasih se mnenje javnosti sklada z mnenjem uprave, takrat so menjave praktično neizbežne.
Ne bežite tudi od tega, da ste veren človek
“Rad grem v cerkev, na mašo, rad grem sam, se pomolim, zahvalim Bogu, tu pa se stvar zaključi. Veliko ljudem to v življenju pomaga. Zakaj bi v življenju od tega bežal?
Ste tudi precej strogi do prehrane.
“Izjemno pazim na prehrano, ker moram. Zaradi specifične bolezni sem preprosto zelo discipliniran. To mi pomaga, da sem se rešil velike količine zdravil. Še pred tremi leti sem dan začenjal s 15 različnimi zdravili.
Mi smo še vedno mnenja da so ogljikovi hidrati glavni izvor energije pri športnikih. Hidrati prinesejo precej več škode kot koristi, ki je tudi precej kratkoročno. Faktorji, ki so škodljivi, pa so precej boj resni.”
Za konec, kaj vas pomirja. Slišali smo, da vam je zelo všeč Maribor.
“Res je, rad imam naravo. Fascinira me prav tako pogled nanjo. Bojim se višine, po drugi strani, pa sem rad visoko. Ta pogled s ptičje perspektive mi je izjemen. Imate veliko krasnih krajev. Ob pogledu na okoliške griče, da bodo postali moja točka ‘zena’. Zelo priljubljen grič mi je Urban. Tam je tudi cerkev, kjer sedem, meditiram in se napolnim z energijo.”