Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin od politike zahteva večjo podporo proti “petim odstotkom idiotov” na nogometnih stadionih, izjavo Čeferina na včerajšnji okrogli mizi na Frankfurtskem knjižnem sejmu povzema nemška tiskovna agencija dpa.

“Petindevetdeset odstotkov navijačev so ljudje, ki ljubijo nogomet. Le majhen del pa zlorablja pozornost, ki jo ima nogomet, in tam prikazuje svoje idiotske ideologije. Proti temu skušamo ukrepati, ampak pri tem potrebujem podporo vlad.”

Čeferin pri svojih razlagah ni ostal le pri teoriji. Kot primer je izpostavil kvalifikacijsko nogometno tekmo za EP 2024 med Hrvaško in Latvijo (5:0), kjer je skupina hrvaških navijačev izobesila prepovedano ustaško zastavo iz obdobja druge svetovne vojne: “Vsi so končali v zaporu. Morda je res čas, da ukrepamo proti tem idiotom.” Uefa je hrvaško zvezo takrat kaznovala z denarno kaznijo in s pogojno kaznijo izključitve dela navijačev na naslednji tekmi.

Še enkrat pa je Čeferin izpostavil tudi nogomet kot svetel družbeni zgled: “Na igrišču te nihče ne vpraša, od kod si, v kaj veruješ in kakšna je tvoja spolna usmerjenost. Na igrišču ni razlik. Če nisi talentiran in dovolj hiter, ne boš igral, pa tudi če si kraljevi sin.”

Govoril tudi o vzporednicah nogometa in branja

V pogovoru Nogomet in literatura sta Čeferin in direktor FKS Juergen Boos iskala vzporednice med branjem in športom. Na Boosovo vprašanje, če in koliko mu uspe ob takšni funkciji brati, je Čeferin odvrnil, da precej bere, a veliko tudi na spletu. Potrebuje sicer precej samodiscipline, da vzame v roke knjigo. Ob tem je dodal, da to redno počne ob večerih, saj je ugotovil, da v nasprotju z razdraženostjo ob negativnih vsebinah na spletu, ki jih je nekoč bral, “spi kot angelček”.

Med tujimi knjigami, ki so mu najljubše, je omenil 100 let samote Gabriela Garcie Marqueza ter Knjigo petih prstanov japonskega samuraja Miyamota Musashija. Med slovenskimi pisatelji je izpostavil Ivana Tavčarja, pa ne le zato, kot se je pošalil, ker je bil tudi on pravnik in športnik, pač pa zaradi izjemnih literarnih del, kot sta Cvetje v jeseni in Visoška kronika. Od sodobnih slovenskih avtorjev pa je omenil Tadeja Goloba.

”Slovenci čudna nacija, ki ima zelo rada šport in kulturo”

Boos je dejal, da je ob sodelovanju s slovenskimi literati, založniki in predstavniki javne agencije za knjigo velikokrat potoval v Slovenijo, ob čemer je ugotavljal, da je slovenski narod zelo kulturen in športen. Vsi se ukvarjajo z nekim športom in umetnostjo, je menil.

Čeferin je odvrnil, “da smo Slovenci čudna nacija, ki ima zelo rada šport in kulturo”. Tudi v svetu so najboljši ambasadorji ravno športniki in umetniki, je dodal. Omenil je tudi patriotizem, ki se pokaže ob športnih tekmah, ko se sicer tudi skregani ljudje zedinijo in navijajo za slovenske športnike.

Na Boosovo vprašanje, kako bi predstavil Slovenijo tujcem, je dejal, da je “Slovenija skriti dragulj Evrope”. Kot je pojasnil, so tujci navdušeni nad lepoto, prijaznostjo ljudi in kulinariko. “Slovenci pa se med seboj na žalost ves čas kregamo,” je dodal. Boos je komentiral, da je to morda tudi zato, ker smo majhen narod in se vsi poznamo med seboj in zato stvari jemljemo bolj osebno.

sta