Slovenija se sooča z vedno večjim pritiskom migrantskih tokov, kar pri ljudeh in celo določenih političnih strankah vzbuja resno bojazen, da bi lahko postala t.i. "migrantski žep", kjer bi migranti po vstopu obstali. Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da je to le del večjega trenda, ki lahko Slovenijo postavi pred resne izzive. Naraščanje migracijskih tokov pa ni le slovenski problem, temveč tudi evropski.

Nemčija in Italija na robu zmogljivosti

Nemčija in Italija na primer, sta zaradi pretirane obremenjenosti na robu zmogljivosti, kar že dlje časa sproža pozive k boljšemu nadzoru zunanjih meja in pravičnejši porazdelitvi migrantov znotraj EU. Denis Čaleta je za portal Siol.net že pred časom poudaril, da so migracije predvsem ekonomske dimenzije in, da je reševanje problema ključno za razvoj in integracijo držav v EU. Hkrati pa je opozoril na geopolitično-varnostno dimenzijo in povečanje odhodov s kriznih območij ter negativne naravne procese, ki dodatno pritiskajo na migracijske tokove.

Dodal je, da so države članice sicer dolžne izvajati nadzor na zunanjih mejah EU, vendar se to ne izvaja vedno učinkovito. Poudarja tudi potrebo po sodelovanju držav članic in vzpostavitvi mehanizma solidarnosti za porazdelitev migrantov.

Središče postaja Italija

Evropska unija se že dolgo sooča s težavami pri doseganju konsenza glede migracij, predvsem zaradi blokade postopkov nekaterih držav članic. Če druge države zaprejo svoje meje, bi pa to seveda povečalo pritisk na Slovenijo. Strokovnjaki pri tem poudarjajo, da je sodelovanje med državami in iskanje skupnih rešitev edina pot naprej. Zanikati te izzive ali se zanje neustrezno pripraviti bi lahko imelo resne posledice za varnost in stabilnost tako Slovenije kot celotne Evropske unije.

Po njihovem mnenju obstaja resna bojazen, da bi lahko naša država postala" migrantski žep", kjer bi migranti, ki sicer napredujejo v sklopu tranzitnih migracijskih tokov, obstali. Središče migracijskih tokov je namreč v večini primerov Italija, ki se trenutno spopada z velikim pritiskom.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier pri vsem tem opozarja na preobremenjenost Nemčije in Italije ter poziva k pravični porazdelitvi migrantov v Evropi. Vendar pa Italija ostaja glavna točka vstopa migrantov, s Sicilijo in otokom Lampedusa kot najbolj kritičnima točkama. V samo treh dneh je na primer na Lampeduso prispelo okoli 8.500 migrantov, kar predstavlja ogromno obremenitev za italijanske oblasti.

Zakaj smo sploh uvedli ponoven nadzor na mejah?

Marsikdo se še vedno sprašuje, zakaj smo uvedli ponoven nadzor, glede na to, da spadamo v območje schengena, kjer naj bi bili deležni prostega prehajanja mejnih prehodov. Schengen je namreč prostor prostega gibanja ljudi, dobrin in kapitala in velja za enega največjih dosežkov evropske integracije. Skladno z Zakonikom o schengenskih mejah pa je ponovna uvedba kontrol na notranjih mejah možnost, ki se lahko uporabi v skrajnem primeru. 

Kot so za naš medij pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve, so ponoven nadzor (oktobra lani) na notranji schengenski meji z Italijo uvedli zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma. "Na ministrstvu še nismo prejeli uradnega obvestila s strani italijanskega notranjega ministrstva o podaljšanju nadzora na italijansko-slovenski meji. Njihov nadzor sicer velja do 18. junija 2024," so pojasnili. 

Začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko je Slovenija uvedla 21. oktobra 2023. Tudi tukaj gre za začasen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želijo zagotoviti visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem. Nadzor traja do 22. junija 2024. "V MNZ intenzivno proučujemo možnosti za podaljšanje oziroma odpravo mejnih kontrol. O morebitnem podaljšanju nadzora bomo javnost pravočasno obvestili," so še dodali.

Migracije so predvsem ekonomske narave

"Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov pa je tudi Slovenija, kjer se soočamo predvsem z ekonomskimi migranti," so povedali na MNZ. 

Poleg geopolitičnih in varnostnih razmer ter negativnih naravnih dogodkov izpostavljajo tudi politično-gospodarsko dimenzijo propadajočih držav, ki ne morejo več zagotavljati minimalnih razmer za življenje svojih državljanov. Prav tako pa je potrebno poudariti potrebo po novi delovni sili v EU ter izziv integracijske politike za iskalce zaposlitve.

Pri tem je za migrante seveda privlačna predvsem nezmožnost učinkovitega varovanja zunanjih meja EU ter visok standard, ki ga imajo prebivalci EU.

Kljub temu pa Ministrstvo za notranje zadeve poudarja, da skupaj s Policijo zagotavljajo visoko stopnjo varnosti vsem državljanom in ljudem, ki se nahajajo na ozemlju naše države. "Slovenska policija razmere na terenu vseskozi budno spremlja in prilagaja način dela: s spremenjeno taktiko in metodiko dela, z izravnalnimi ukrepi, ki se izvajajo nesistematično na podlagi analiz tveganja za preprečevanje čezmejne kriminalitete in sekundarnih migracij, z uporabo tehničnih sredstev in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem," dodajo.

Kljub prizadevanjem za rešitve, še vedno ni pravega konsenza

Razprave o migracijski politiki so se zavlekle, kar države, ki se soočajo z naraščajočim številom migrantov, do neke mere tudi ogroža. Ursula von der Leyen je že pred časom predstavila evropski načrt za reševanje migracijskega pritiska na Italijo, ki vključuje boj proti tihotapcem in možnosti za razširitev pomorskih misij v Sredozemlju.

Vendar pa se še vedno išče teoretičen skupen pristop, medtem ko se situacija v praksi hitro razvija. Težava je predvsem v tem, da nekatere države enostavno ne naredijo dovolj za obvladovanje pribežnikov. Predlogi za rešitev le-tega pa vključujejo delovanje na več ravneh. Najprej bi bilo treba nasloviti težave v državah izvora, vključno s podporo stabilnosti, izboljšanjem gospodarskih razmer ter spodbujanjem mirnih političnih rešitev v konfliktnih območjih. Nato bi bilo treba okrepiti zunanje meje EU in povečati sodelovanje med državami članicami.

Pomembno je sodelovanje držav članic

Solidarnost med državami EU bi morala biti ključnega pomena, tako pri porazdelitvi migrantov kot pri finančni podpori državam, ki se soočajo z največjim pritiskom. Če EU ne najde učinkovitih rešitev za migracijski izziv, bi lahko to imelo resne posledice tudi za varnost in stabilnost Slovenije, ki je geografsko postavljena direktno na poti migracijskih tokov.

"Dejstvo je, da se ne more država sama soočati z vprašanjem migracij, ampak je nujno skupno delovanje in sodelovanje držav članic EU in širše."

Podobno stališče poudarijo tudi na MNZ: "Kot smo že večkrat poudarili, v MNZ in Policiji izvajamo številne aktivnosti za učinkovito obvladovanje migracij tako na nacionalni ravni kot na ravni EU in širše. Stalno smo prisotni tudi v regiji Zahodnega Balkana, saj je zahodnobalkanska pot še vedno ena glavnih migracijskih poti v EU. Pomemben korak naprej k učinkovitemu obvladovanju migracij pa nedvomno predstavlja tudi nedavno sprejet evropski pakt o migracijah in azilu."