Načeloma so podprli novelo zakona o pomoči gospodarstvu, bi pa želeli nekoliko drugačne rešitve. Dialog je bil “intenziven in bogat”, skušali so poiskati boljše rešitve na področjih, kjer so ocenili, da je to mogoče – med drugim glede normirancev, nadomestila za delo od doma, dodatne splošne olajšave, delne indeksacije zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov, je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič.
Dosegli so soglasje glede novel zakonov o trošarinah, o finančni upravi in o davčnem postopku, pri noveli zakona o dohodnini pa “soglasja pričakovano ni, nismo ga niti iskali, iskali smo pa dober dialog in čim boljše rešitve”. Upoštevali so, kar je bilo mogoče upoštevati, je povedal Božič in dodal, da je ta dialog dobra popotnica za obravnavo davčne reforme.
Socialni dialog glede dohodnine zgledno voden
Socialni dialog glede dohodnine je bil zgledno voden, veliko napora so vložili v iskanje kompromisnih rešitev in te tudi našli pri višji splošni olajšavi in nadomestilu za delo od doma ter vsaj delnem usklajevanju dohodninskih razredov in davčnih olajšav, je dejal predsednik sindikalne centrale Pergam Jakob Počivavšek. “Vlada je imela nehvaležno nalogo – popravljati ureditev, ki je na prvi pogled všečna, na drugi strani pa nevzdržna,” je ocenil.
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Marko Lotrič je v imenu delodajalske strani ocenil, da je dialog, tudi že prej v delovnih skupinah, potekal “zelo v redu”, da se pa stališča partnerjev ne ujemajo povsem. Glede sprememb pri normirancih je dejal, da podpirajo prizadevanja za razčiščevanje trga oz. konkurenčnosti med podjetji, da pa ne morejo najti soglasja glede obrtnih dejavnosti in manjših storitvenih podjetij.
“Srčno upam, da v nadaljevanju najdemo rešitev tudi za to kategorijo obrti in manjšega podjetništva,” je povedal Lotrič. Glede dohodnine pa je dejal, da so jih pomirila zagotovila, da naj bi se neto izplačila povečala, saj da gre to v prid blažitvi draginje.
Za gospodarstvo je bila po njegovih besedah sicer najpomembnejša točka energetika oz. novela zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike in zemeljskega plina. Pozdravljajo v četrtek potrjeni vladni predlog novele tega zakona, po katerem bi se sofinanciranje zvišalo s 30 na 50 odstotkov upravičenih stroškov, so si pa želeli, da bi se prag za vstop v pomoč z dvakratnika zvišanja stroškov za energijo znižal na 1,2- ali 1,5-kratnik, “ampak nam ni uspelo, baje da je tudi evropska regulativa na tem področju močna”. Poudaril je, da je po mnenju gospodarstva edina rešitev za prihodnje leto kapica na cene elektrike, ki bi morala biti po njihovi oceni vsaj pri 200 evrih na megavatno uro.
Glede pomoči gospodarstvu pričakujejo varovalko
Sindikalna stran je glede novele o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen elektrike in plina mnenja, da bi bilo treba vendarle vključiti tudi varovalko, da bi se morala podjetja, ki bodo deležna pomoči, zavezati, da v določenem obdobju ne bodo odpuščala, je dejal Počivavšek, “ker je ukrep namenjen tudi varovanju delovnih mest”.
Socialni partnerji so imeli na mizi tudi predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, je finančni minister Klemen Boštjančič obrvi članov ESS dvignil predvsem z napovedmi glede proračunov za leti 2023 in 2024. “Zdelo se je, da ne napoveduje nič optimističnega,” je dejal Štrukelj.
ESS je po njegovih besedah sicer precej časa namenil tudi postopkom za sklenitev dogovora z BiH in Srbijo v zvezi z zaposlovanjem.
Trenutno predsedujoči ESS je tudi dejal, da bi si socialni partnerji želeli, da bi jim tudi drugi resorji namenili toliko možnosti in prostora za razpravo in predloge izboljšav zakonskih predlogov, kot jim jih je finančno ministrstvo.
