Vajeništvo mladim že v času izobraževanja pomaga pri nabiranju delovnih izkušenj ter uporabnih znanj, zaradi česar so bolje zaposljivi, podjetja pa imajo s tem mehanizmom prav tako možnost vzgojiti kader po lastni meri.

Gre za del sistema srednjega poklicnega izobraževanja (SPI (3-letni programi)), pri čemer se minimalno polovica izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.

Vajeništvo mladim pomaga pri nabiranju delovnih izkušenj

Med ključne cilje vajeništva se uvrščajo boljša usposobljenost glede na potrebe gospodarstva, lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev oziroma delo ter zgodnejše zaposlovanje mladih in bolj usklajena ponudba oziroma povpraševanje po mladih.

Nekateri izmed vajeniških programov so denimo mizar, zidar, avtoserviser, dimnikar, tesar, steklar.

Vajencem v podjetjih zagotovijo pogoje, s katerimi se lahko pod vodstvom mentorja postopno vključujejo v delovne procese in prevzemajo odgovorne naloge. Prednosti pa prinaša tudi delodajalcem, saj si lahko sami vzgojijo svoj bodoči kader in zaposlijo sodelavca, pri katerem ni potrebno dodatno uvajanje v delovni proces.

Opozorili na potrebne spremembe v vajeniškem sistemu

V Mariboru 18. in 19. novembra poteka Karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja 2026, ki ga organizirata Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor in Štajerska gospodarska zbornica v partnerskem sodelovanju z Mestno občino Maribor, Univerzo v Mariboru, Zavodom RS za zaposlovanje - Območno službo Maribor, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova, in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.

V okviru sejma so obiskovalci spoznali razne izobraževalne programe ter zaposlitvene možnosti. 

Sodelujoči so mladim obiskovalcem in njihovim spremljevalcem predstavili svoje delovanje, možnosti zaposlitve, opravljanja prakse in odgovorili na vsa vprašanja, ki se jim porajajo o prihodnosti. 

[[image_1_article_94651]]

Vajeniški sistem sicer funkcionira, ampak ...

Svoje izjave so podali tudi mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor ter Štefan Kušar, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, ki so poudarili pomen vajeništva in se strinjali, da bi bilo glede tega treba uvesti korenite spremembe. Vajeniški sistem sicer funkcionira, ampak glede njega obstajajo določene stvari, ki bi jih bilo potrebno (pre)urediti. 

"Vajeniški sistem je rak rana Slovenije, odkar smo spremenili dualno izobraževanje, ki je bilo nekoč. To je nekaj, kar ne uspemo postaviti v temelje normalnega življenja in uporabnosti," je dejal Pulko. 

Na vprašanje novinarke Večera, koliko odgovornosti po njegovem mnenju pri tem nosi gospodarstvo, je samokritično odgovoril, da vsaj polovico. Kot je pojasnil, bo na tem področju potrebnih veliko sprememb, začenši v zakonu in šolskem sistemu, prav tako tudi pri delodajalcih samih, da bodo znali vse pravilno usmerjati in izpeljati ter dobiti kvaliteten kader.

[[image_2_article_94651]]

Podgornik je pojasnila, da je Štajerska gospodarska zbornica precej vključena v vajeniške programe. "To je ravno možnost, da se mladi hitro na nek način lahko v podjetju izobražujejo in istočasno delajo stvari," je dejala in dodala, da se hkrati zavedajo, da mladi ne bodo do upokojitve ostali na enem delovnem mestu, kot je to veljalo včasih.

Zato si prizadevajo, da bi se delodajalci začeli med sabo povezovati - torej, da lahko vajenec dela pri enem, nato pri drugem podjetju.

"Ampak je pa res, da zakonodaja to zaenkrat nam ne omogoča. Imamo kar velike težave," je dodala. Prizadevajo si, da bodo našli rešitev in mladim s tem omogočili več fleksibilnosti. Podjetja v veliki meri sicer že rada prisluhnejo željam mladih, a vsa podjetja tega ne omogočajo, tudi zaradi same narave dela.

[[image_3_article_94651]]

Na potrebo po prenovi vajeniškega sistema je opozoril tudi Štefan Kušar, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, pristojen za področje dela. Okrepitev le tega vidi kot rešitev za nastalo vrzel med znanjem, ki ga učenci in dijaki pridobijo med izobraževanjem, in pričakovanji delodajalcev, za vzgled pa je postavil nemški sistem.