Mars že desetletja buri domišljijo znanstvenikov, ki na njegovem površju iščejo odgovore o preteklosti rdečega planeta. Toda eno najbolj nenavadnih odkritij Nasinega raziskovalnega vozila Curiosity se je zgodilo povsem po naključju. Med vožnjo po kamnitem marsovskem površju je vozilo zapeljalo čez skalo in jo zdrobilo. Ko so znanstveniki pregledali posnetke, jih je pričakalo presenečenje.
V notranjosti razbite kamnine so se namreč skrivali svetlo rumeni kristali čistega žvepla. Takšnega odkritja na Marsu pred tem še niso zabeležili, še posebej nenavadno pa je bilo, da se je žveplo pojavilo na območju, kjer ga znanstveniki v takšni obliki niso pričakovali.
Kamen, ki je skrival nekaj povsem nepričakovanega
Nenavadno odkritje se je zgodilo 30. maja 2024 na območju kanala Gediz Vallis, ki leži ob vznožju približno pet kilometrov visoke gore Mount Sharp. Curiosity je med raziskovanjem zapeljal čez kamen, ki je pod težo vozila počil. V njegovi notranjosti so se pokazali rumenkasti kristali, katerih sestavo so raziskovalci pozneje preverili z instrumenti na robotski roki.
Izkazalo se je, da gre za elementarno oziroma čisto žveplo. Čeprav so znanstveniki na Marsu že večkrat odkrili minerale, ki vsebujejo žveplo, je bilo to prvič, da so ga našli v čisti obliki. Odkritje je bilo še toliko bolj presenetljivo, ker raziskovalci niso naleteli zgolj na en nenavaden kamen. Na območju so opazili tudi številne druge svetle kamnine, podobne tisti, ki jo je vozilo po naključju zdrobilo.
Znanstveniki niso pričakovali takšnega odkritja
Na Zemlji je čisto žveplo pogosto povezano z vulkansko in hidrotermalno dejavnostjo. Toda na območju Marsa, kjer je Curiosity naletel na kristale, ni bilo očitnih dokazov o razmerah, ki bi po običajnih razlagah povzročile nastanek takšnih nahajališč.
Vodja znanstvene ekipe Curiosity Ashwin Vasavada iz Nasinega laboratorija Jet Propulsion Laboratory je odkritje primerjal z iskanjem oaze sredi puščave. Pojasnil je, da znanstveniki takšnega nahajališča na tem mestu niso pričakovali, zato morajo zdaj pojasniti njegov nastanek. Prav takšna nepričakovana odkritja so po njegovih besedah eden najbolj vznemirljivih delov raziskovanja drugih planetov.
Skrivnost, stara več milijard let
Zgodba pa se ni končala z odkritjem rumenih kristalov. Raziskovalci so se začeli spraševati, kako je lahko na Marsu nastala tolikšna količina čistega žvepla in zakaj se je ohranila prav na tem območju.
Leta 2026 so se pojavile nove znanstvene razlage. Ena od hipotez predvideva, da bi lahko žveplo nastalo iz plinov, povezanih s starodavno vulkansko dejavnostjo. Ti bi se lahko ujeli pod površjem planeta, poznejše geološke spremembe pa bi omogočile nastanek nahajališč čistega žvepla. Po tej razlagi bi lahko bilo nahajališče staro med 2,8 in 3,1 milijarde let. Vendar to še ni dokončno potrjen odgovor na vprašanje njegovega nastanka.
Druga raziskava, objavljena julija 2026, je pokazala, da lahko čisto žveplo nastane tudi s kemičnimi reakcijami v vodi pri sobni temperaturi, brez visokih temperatur ali sodelovanja živih organizmov. Raziskovalcem je v laboratoriju uspelo ustvariti drobne rumene kristale, podobne tistim, ki jih je odkril Curiosity, čeprav precej manjše.
Ali odkritje razkriva kaj o življenju na Marsu?
Žveplo samo po sebi ni dokaz, da je na Marsu nekoč obstajalo življenje. Je pa pomemben del zgodbe o kemičnih in geoloških procesih, ki so oblikovali rdeči planet. Znanstveniki že dolgo vedo, da je bila na Marsu nekoč prisotna tekoča voda. Curiosity zato raziskuje območja, kjer bi lahko v daljni preteklosti obstajale razmere, primerne za življenje mikroorganizmov.
Nova odkritja pomagajo razumeti, kakšne kemične reakcije so potekale na planetu, kako so se spreminjale razmere in zakaj so se nekateri minerali ohranili milijarde let.
Eno naključje odprlo povsem novo znanstveno vprašanje
Najbolj zanimivo pri celotni zgodbi je, da odkritje sprva sploh ni bilo načrtovano. Curiosity ni namenoma razbijal kamnin, da bi našel žveplo. Preprosto je zapeljal čez kamen, ki se je pod njegovimi kolesi zdrobil.
Dogodek iz maja 2024 je tako sprožil raziskave, ki so se nadaljevale tudi v letu 2026. Čeprav znanstveniki že poznajo več mogočih razlag, natančen nastanek nenavadnega nahajališča ostaja predmet raziskovanja.
