Po izbruhu afere sodna stavba v začetku februarja je Klemen Žibert odstopil s položaja glavnega tajnika SD, kar je Tanja Fajon, nekdanja predsednica stranke, komentirala z zahvalo za njegovo opravljeno delo. Kljub temu vodilni člani SD takrat očitno niso slutili, da je Žibert za sabo pustil okostnjake v omari, poroča portal Necenzurirano.

Skupna vrednost računov okrog 600.000 evrov

Le nekaj dni po Žibertovem odstopu so na sedež SD začeli prihajati računi za neplačane obveznosti, za katere nihče na stranki pred tem ni vedel. Ti računi so se nanašali na obnovo zgradbe na Levstikovi ulici v Ljubljani, kjer je stranka domovala vrsto let, in opremljanje novih prostorov na Nazorjevi ulici, kamor se je preselila lani. Skupna vrednost računov, prejetih v dneh po Žibertovem odstopu, je bila okrog 600 tisoč evrov.

Projekta, ki ju je vodil Žibert, sta še dodatno poslabšala že tako slabo finančno sliko SD. Še konec "supervolilnega" leta 2022, ko je Žibert postal glavni tajnik, je stranka imela skupaj za dober milijon evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Na minulem kongresu, kjer so za predsednika stranke izvolili Matjaža Hana, so delegati SD izvedeli, da je njen dolg že presegel 1,8 milijona evrov. Kar je v primerjavi s celotnimi prihodki SD v letu 2023, ki so znašali 1,2 milijona evrov, 600 tisoč evrov manj.

Matevž Frangež, Žibertov začasni naslednik na položaju glavnega tajnika, v petek ni komentiral vprašanj o dodatnih računih, ki so prispeli na stranko. Delegati so se na sobotnem kongresu seznanili s poročilom o delu med letoma 2022 in 2024, v katerem je Frangež opozoril, da "finančno stanje stranke ni dobro." Poudaril je, da je zavedanje o zahtevnosti zapiranja finančne konstrukcije zadnjih državnozborskih volitev, trojnega referenduma, lokalnih in predsedniških volitev, pridobil iz Žibertovih zatrjevanj, zato nikogar ne obsoja.

Dolg SD podvojil kot posledica prenove nepremičnin

Nesporno dejstvo je, da se je dolg SD skoraj podvojil v obdobju, ko v Sloveniji ni bilo volitev, kar je posledica prenove obeh nepremičnin. To potrjujejo tudi uradni dokumenti stranke. Na zadnji dan leta 2023 je SD imela "le" dobrih 1,2 milijona evrov dolga. Obnova prostorov na Nazorjevi, ki jih je stranka odprla decembra, je po podatkih iz poročila stala 184 tisoč evrov, gradbena dela in opremljanje zgradbe na Levstikovi pa 58 tisoč evrov, skupaj torej 242 tisoč evrov.

Pri tem očitno ni mogoče izključiti možnosti, da je Žibert želel te račune skriti pred stranko. Pomen dodatnih računov se poudari ob dejstvu, da se je hkrati s SD v isto zgradbo na Nazorjevi preselil tudi sam Žibert. Najel je 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje na vrhu zgradbe, za katerega je vnaprej plačal dobrih 25 tisoč evrov letne najemnine.

"Vendarle pa je očitno, da so nam kot stranki umanjkale potrebne varovalke, da bi preprečili hitro naraščanje dolga zaradi izvedenih investicij v lastno nepremičnino na Levstikovi ulici 15 in v najete prostore na Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani, medtem ko je jasno, da razpoložljiva finančna sredstva stranki ne omogočajo takšnih potez in jo spravljajo v izjemno ranljiv položaj," je opozoril Frangež.

Že v petek so na Necenzurirano razkrili, da so med večjimi upniki SD tudi Žibert, člani njegove družine, prijatelji in drugi ljudje iz njegovega kroga, ki prevladujejo med fizičnimi osebami, od katerih si je SD samo lani skupaj izposodila več kot 300 tisoč evrov. Delegati SD so na kongresu izvedeli, da stranka še vedno dolguje 285 tisoč evrov, ki jih bo morala že letos vrniti, pri čemer bodo Žibert in ostali upniki prejeli še 4,2-odstotne obresti. Za zdaj ni jasno, ali je šlo dejansko za posojila, ki jih bodo upniki zahtevali nazaj, ali le obvodni način financiranja s poznejšimi odpisi, prav tako pa ni znano, od kod je sploh prišel denar.

Žibert ima stranko SD v rokah 

Najnovejše finančno poročilo razkriva, da ima Žibert v rokah še en finančni vzvod vpliva na stranko. SD dolguje 154 tisoč evrov Inštitutu 1. maj, ki ga je Žibert ustanovil skupaj s Tanjo Fajon, ta pa mu je svoj delež nedavno prodala. Inštitut je pridobival donacije podjetij in ta denar prelival v stranko s plačevanjem 13.500 evrov mesečne najemnine za prostore na Levstikovi. Zdaj bodo v SD inštitutu vrnili varščino in znesek najemnine, pri čemer bodo od tega odšteli najem površin, ki jih inštitut na Levstikovi dejansko uporablja.

Pred sobotnim kongresom se je iztekel tudi rok za zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo zgradbe na Levstikovi. Kot zagotavljajo v stranki, redno odplačujejo tudi bančno posojilo, najeto pri Delavski hranilnici.

V SD se že več kot desetletje soočajo z dolgovi in primanjkljajem, ki ga vsakič znova povzročijo volitve, na katerih stranka dosega slabše rezultate od pričakovanj. Posledično z izplenom iz proračuna, ki ga prejme po volitvah, ne morejo pravočasno povrniti vložkov.

Na zadnjih parlamentarnih volitvah, kjer so osvojili le sedem poslanskih mandatov, so porabili več kot pol milijona evrov za volilno kampanjo. Dodatnih slabih 200 tisoč evrov je šlo za neuspelo kandidaturo Milana Brgleza za predsednika republike. Konec leta 2022 je stranka imela visokih 870 tisoč evrov nepokritega primanjkljaja, ki ga je lani uspela nekoliko zmanjšati.