Na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport primere otrok, ki jih starši šolajo na domu, beležijo od leta 2004. Medtem, ko so se takrat na tak način izobraževali le štirje otroci, je to število v šolskem letu 2019/20 poskočilo na 392, v lanskem šolskem letu pa je tak način izobraževanja izbralo že 687 otrok in njihovih staršev. Hkrati s porastom šolanja na domu pa šole beležijo tudi vedno večje število vlog za odlog vpisa v prvi razred osnovne šole.

Največ otrok se na domu šola v Podravski in Osrednjeslovenski regiji

Kljub temu, da se otrok šola na domu, mora po zakonu biti vpisan v matično osnovno šolo, ki pridobljeno znanje tudi preverja. V prvih treh razredih preverjajo znanje le iz matematike in slovenščine, kasneje pa nekaj več predmetov. Prav v prvi triadi je bilo sprva zabeleženih največ otrok, ki se šolajo na domu, kasneje je število otrok poskočilo v vseh razredih.

V šolskem letu 2004/05 se je na domu šolal en prvošolček, lani pa že 126, kar je glede na normative v šolskih učilnicah, za približno pet povsem napolnjenih oddelkov prvega razreda. V devetem razredu se za šolanje na domu leta 2004/05 ni odločil nihče, v lanskem šolskem letu a je bilo takih otrok po podatkih MIZŠ 36.

 

V šolskem letu 2004/05 se je na domu šolal en prvošolček, lani pa že 126, kar je glede na normative v šolskih učilnicah, za približno pet povsem napolnjenih oddelkov prvega razreda. V devetem razredu se za šolanje na domu leta 2004/05 ni odločil nihče, v lanskem šolskem letu a je bilo takih otrok po podatkih MIZŠ 36.

Ker je vlogo za šolanje na domu potrebno oddati do prvega šolskega dne, ministrstvo z aktualnimi podatki za prihajajoče šolsko leto zdaj še ne razpolaga, na osnovnih šolah pa so že zaznali vnovičen porast vlog, med drugim tudi tam, kjer doslej niso imeli niti enega učenca, ki bi se šolal na domu.

V zadnjih desetih letih je število otrok, ki jih starši šolajo na domu, poskočilo za več kot sedemkrat, v zadnjih šestnajstih letih pa kar za 171 krat.

V zadnjih desetih letih je število otrok, ki jih starši šolajo na domu, poskočilo za več kot sedemkrat, v zadnjih šestnajstih letih pa kar za 171 krat.

Regiji, ki nekoliko izstopata po številu vlog sta po podatkih MIZŠ Osrednjeslovenska ter Podravska. Način preverjanja znanja je določen v Zakonu o osnovni šoli in če znajo učitelji povedati, da je znanje otrok različno, od nadpovprečnega do povsem povprečnega ali celo pomanjkljivega, del stroke opozarja, da zaradi omejenega števila predmetov, katerih znanje komisija preverja, velikokrat šepa splošna razgledanost ter snov predmetov, ki niso obvezni. Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej.

Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej.

Je za porast zanimanja kriva tudi epidemija?

Glede na negotovo epidemiološko situacijo je na družabnih omrežjih v pogovorih staršev zaznati porast zanimanja za šolanje na domu. V prvem valu epidemije je bilo namreč po mnenju nekaterih staršev šolanje na daljavo zelo slabo organizirano. V kolikor se starši odločajo za šolanje na domu, namreč preklic ni zakonsko opredeljen in bi otroka lahko v šolske klopi prešolali tudi sredi šolskega leta, v kolikor je to v najboljšem interesu otroka, pojasnjujejo na MIZŠ:

Način preverjanja znanja je določen v Zakonu o osnovni šoli in če znajo učitelji povedati, da je znanje otrok različno, od nadpovprečnega do povsem povprečnega ali celo pomanjkljivega, del stroke opozarja, da zaradi omejenega števila predmetov, katerih znanje komisija preverja, velikokrat šepa splošna razgledanost ter snov predmetov, ki niso obvezni.

Na MIZŠ s statističnimi podatki o uspešnosti otrok, njihovo znanje namreč poleg komisije preverjajo tudi na nacionalnem preverjanju znanja, za zdaj nimajo.

Mama četrtošolca, ki ga že od prvega razreda šolajo na domu opozori, da njim tak način sicer ustreza, vendar se morajo starši zavedati, da je šolanje na domu “full time job”, torej terja veliko dela in izkušenj. Sogovornica še pove, da oče opravlja delo učitelja in ob tem ni redno zaposlen, ter da si v primeru, da bi bi bila oba zaposlena, ne predstavlja kvalitetnega šolanja na domu.

Podvojeno število “odloženega” vpisa

Glede na statistične podatke se je v zadnjih desetih letih občutno povečal tudi tako imenovani odloženi vpis otrok v prvi razred osnovne šole. Starši naj bi se za to odločali predvsem na podlagi presoje, da njihov otrok ni dovolj zrel za vpis v osnovno šolo, ali pa bi, kot radi navajali, svojemu otroku želeli omogočiti vsaj še eno leto brezskrbnega otroštva.

Medtem pa nezadovoljstva med starši, ki so se odločili za odložen vpis in jim ga je šola tudi odobrila, skorajda ni.

Po navedbah STA naj bi precej staršev, ki so svoje otroke redno in skladno z zakonom vpisali v osnovno šolo, to kasneje obžalovalo. Medtem pa nezadovoljstva med starši, ki so se odločili za odložen vpis in jim ga je šola tudi odobrila, skorajda ni.

Vstop v šolo je zahteven za otroka tako na čustveni, socialni ter fizični ravni kot tudi zaradi visokih intelektualnih zahtev prvega razreda. Zato starši velikokrat utemeljeno presodijo, da bo za njihovega otroka dolgoročno bolje, če bo pred soočenjem s takimi izzivi še eno leto zorel, saj se pri tej starosti eno leto razvoja na vseh omenjenih področjih zelo pozna. Otrok bo tako leto pozneje šolo začel z lažjim in uspešnejšim obvladovanjem teh izzivov, so za STA navedli v ZASSS.

Če je znova sklepati po zapisih na družabnih omrežjih, se je nekaj staršev bodočih prvošolčkov o smiselnosti vpisa spraševalo tudi zaradi negotove epidemiološke situacije. V upanju, da se bo ta v prihodnjem letu le ta umirila, razmišljajo o oddaji vloge za odložen vpis.

Glede na statistične podatke se je tak način začetka šolanja v zadnjih desetih letih več kot podvojil.