Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je poročal o kar 40-odstotnem preseganju finančnih načrtov, kar zagotovo ni bila posledica neustreznih napovedi ministrstva za solidarno prihodnost (MSP), saj so številke o stanovalcih in njihovih razporeditvah po zahtevnosti oziroma kategorijah oskrb skozi pretekla leta podobne in stabilne, opozarja direktor Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič. Te številke sicer že dolga leta kažejo na zelo visok delež najzahtevnejših kategorij oskrb, ki se v kategorijah D3A, D3B, D4, po novem pa v kategorijah dolgotrajne oskrbe 4, 5, premikajo nad 60 odstotkov in kažejo na izjemno zahtevno delo, ki ga morajo opraviti socialnovarstveni zavodi.

Znižanje financiranja dolgotrajne oskrbe temelji na nerazumljivih izračunih

"Zato mi je skrajno nerazumljivo, da je avtomatska - računalniška prevedba nam znanih stanovalcev z znanimi kategorijami oskrb pred prevedbo v mesecu novembru 2025 dala previsok finančni učinek, ki za ministrstvo oziroma ZZZS ni bil pričakovan. Množenje mesečnih upravičenosti ur za stanovalce DSO po novih kategorijah dolgotrajne oskrbe, ki so celo okrogle desetiške številke, z znanim številom stanovalcev ni pretežka operacija in ne verjamem, da se je na MSP tu zgodila napaka ali da tega celo ne bi znal."

Ko je ZZZS ugotovil nesorazmerno visoke poslovne izdatke je, nadaljuje Slavič, to stanje preverjal tudi na MSP, nakar se je slednji tudi odzval. "Po informacijah je dvajset domov zaprosil za podatke, ki izkazujejo ustreznosti prevedb. Rezultatov ne poznamo, a če so bile na račun neustreznih prevedb v nekaterih DSO-jih, kot jih je omenjal tudi ZZZS, posledično okleščene urne postavke dolgotrajne oskrbe vsem DS- jem v Sloveniji, potem je to absurdno in popolnoma neustrezna reakcija tako ZZZS kot tudi MSP. V tem primeru bi morali enostavno in transparentno ugotoviti razloge za povečano maso sredstev in ohraniti urne postavke storitev dolgotrajne oskrbe, ki so končno in po desetletjih stagnacije in propadanja omogočale tako prepotrebno revitalizacijo tako ključnega družbenega podsistema, kot je dolgotrajna oskrba."

"Sredstev v vseh DSO-jih namreč zagotovo ni bilo preveč in so po dolgem času zagotavljala normalen nivo poslovanja. Končno bi jih lahko uporabili za ustrezno motiviranje kadrov, nujno korekcijo plačnega sistema, za izobraževanja, za delavnice za motivacijo in osebnostno rast, ustrezen coaching, razvoj celovitega področja upravljanja s človeškimi viri. Kadrov namreč ni od nikoder in jih tudi ni na vidiku, migrantska delovna sila pa zagotovo ne bo rešila države in ne starejših."

"Zato je prav smešno, da smo se spet odrekli možnosti boljšega načina financiranja, ki se je nakazovala. Prav neverjetno, da smo raje spet za 30 odstotkov kar po dolgem in po čez v vseh DSO odrezali vire financiranja, saj mora sistem skrbi za starejše očitno res ostati reven in na meji preživetja, kar se sicer v besedah spremeni zgolj ob volitvah. Očitno se raje igramo z ognjem, ki ga predstavljajo še preostali podcenjeni in pregoreli zaposleni v sistemu dolgotrajne oskrbe in ki si res zaslužijo zlate medalje, saj v njihove čevlje novi kadri ob takih pogojih enostavno ne želijo stopiti, preostalih obstoječih pa nočemo ali ne znamo ustrezno nagraditi," še doda Slavič. 

V nadaljevanju smo pri Marku Slaviču preverili, kako v tem največjem državnem domu starostnikov trenutno poteka izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Kot je znano, je dom podpisal pogodbe o izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe s 13 občinami (Lenart, Cerkvenjak, Benedikt, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveta Ana, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Makole, Oplotnica, Podlehnik, Žetale in Rače - Fram).

[[image_1_article_88405]]

Do zdaj so realizirali vse odločbe 

"Lahko rečem, da smo uspeli realizirati popolnoma vse odločbe, ki so bile izdane na centru za socialno delo upravičencem do dolgotrajne oskrbe v različnih kategorijah. Skupaj je to okoli 140 odločb. Res je, da je v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi upravičencem dana možnost izbire: ali storitev pri izvajalcu ali denarni prejemek. Upravičencem smo ponudili tudi storitev, vendar se v veliki večini primerov ljudje odločajo za denarni prejemek. V delu, ki se nanaša na storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti oziroma rehabilitacijo na domu, pa trenutno nemoteno izvajamo storitve pri približno 100 uporabnikih, to je pri vseh, ki so pridobili odločbo o upravičenosti dolgotrajne oskrbe na centru za socialno delo."

Slavič za prihodnje, če se bo tehtnica bolj nagnila v prid odločanja za izvajanje storitev, ocenjuje, da bodo, kljub dodatnemu zaposlovanju (gre za osem novih zaposlitev), zagotovo naleteli na kadrovske težave. Trenutno pa situacijo obvladujejo. 

Slavič: Upam, da domovi tik pred prevedbo niso umetno zviševali kategorij oskrbe

Marka Slaviča še podrobneje povprašamo o domnevnih neustreznih prevedbah stanovalcev, ki naj bi se zgodile v nekaterih domovih starostnikov. Kot smo uvodoma zapisali, je namreč zavarovalnica zaradi previsokih odlivov znižala urne postavke za upravičence do dolgotrajne oskrbe za 30 odstotkov. Zastavlja se vprašanje, ali je ta odločitev posledica neustreznih prevedb in povečanja stroškov, ki niso bili načrtovani.

Prevedba pomeni, da so se  kategorije: D1, D2, D3A, D3B in D4 iz starega sistema oskrbnih kategorij po zakonu o socialnem varstvu avtomatsko prevedle v nove kategorije dolgotrajne oskrbe, brez nove presoje na vstopni točki.

Stanovalci iz kategorije D1 so bili prevedeni v prvo kategorijo dolgotrajne oskrbe, ki ji pripada 20 ur storitev mesečno. Stanovalci iz kategorije D2 so bili prevedeni v tretjo kategorijo (v drugo kategorijo po zakonu ni bil preveden nihče). V tretji kategoriji pripada stanovalcem 60 ur storitev. Stanovalci iz D3A so bili prevedeni v četrto kategorijo, ki prinaša 80 ur mesečnih storitev. Stanovalci iz D3B in D4 (demenca) pa v peto kategorijo, ki prinaša 110 ur.

"Pri prevedbah kalkulacija jasno pokaže, da - če se na primer pri številu 500 stanovalcev, od katerih jih je bilo na primer 165 (33 odstotkov vseh) v letu 2025 razvrščenih v kategorijo D3A, in če se je na primer struktura slučajno spremenila pri petih novih sprejemih v letu 2025 na 170 -, potem govorimo o še sprejemljivih spremembah stanovalcev v okviru +-1 odstotek. Zanimivo bo videti, kako bo novo ministrstvo, če je slučajno prišlo do »umetnega« dviga oskrbnin v nekaterih DSO-jih odreagiralo. Težko presodim, zagotovo pa sem prepričan, da je potrebno vsem DSO-jem v RS zagotoviti enake pogoje za poslovanje v javni mreži, saj so pavšali po prevedbah še vedno (od decembra 2025 do danes, kar je že šest mesecev) vezani na število prevedenih stanovalcev po novih kategorijah DO. Samo in izključno ministrstvo pa je pristojno in tudi mora sprejeti ukrepe, če so se morebitne neustrezne prevedbe nad zgoraj navedenim orientacijskim 1 odstotkom v kakem DSO v letu pred uvedbo novega sistema tudi zgodile."

Slavič trdno stoji na stališču, da če so zavodi stanovalce prevedli korektno, v skladu z njihovim dejanskim stanjem, potem je zavarovalnica plačala ustrezne zneske. Če pa je nekdo tik pred prevedbo umetno zvišal kategorije oskrbe, pa to pomeni bistveno večje obremenitve za zavarovalnico. "Ponovno lahko samo rečem, da upam, da do tega ni prišlo. Če pa je prišlo, potem bi bilo prav, da se neustrezne prevedbe pregledajo, sankcionirajo in da se nezakonito pridobljena sredstva vrnejo, saj to ustvarja nekonkurenčen položaj. Upam, da zaradi tega ne bomo vsi kaznovani, saj bi bilo zelo problematično, če bi zavodi, ki smo prevedbe izvedli korektno, ostali brez tistih 30 odstotkov, ki jih je zavarovalnica v pavšalnem delu znižala. Ne vem, a če se je to zgodilo, smo tisti, ki smo prevedbe izvajali pošteno, zdaj finančno v slabšem položaju," še dodaja Marko Slavič.

Ministrstvo: 20 zavodov smo pozvali k podrobnejšim pojasnitvam 

Na vprašanje, ali drži, da so posamezni domovi za starostnike oziroma zavodi tik pred prevedbo starih kategorij oskrbe v nove kategorije dolgotrajne oskrbe spremenili oziroma zvišali kategorije oskrbe stanovalcev, na ministrstvu za solidarno prihodnost odgovarjajo: "Ministrstvo za solidarno prihodnost je pozvalo vse zavode, da posredujejo informacije o prevedbi stanovalcev. Vsi zavodi so se odzvali in na podlagi vrnjenih podatkov smo 20 zavodov pozvali še k podrobnejšim pojasnitvam. Podatke in pojasnila proučujemo. V izogib izpostavljanja posameznih zavodov z utemeljenimi pojasnili seznama 20 domov ne bomo posredovali javnosti." V primeru ugotovljenih nepravilnosti ali morebitnih zlorab pri prevedbah bodo ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi in veljavno zakonodajo.

Nadaljujejo, da so v analiziranem obdobju od 30. 6. do 30. 11. 2025 pred prevedbo ugotovili rahlo povečanje skupnega števila uporabnikov, pri čemer pa je izstopala rast v III.b kategoriji, istočasno pa zmanjšanje v kategorijah I. in III.a. "Sicer pa delež uporabnikov v najzahtevnejših kategorijah dolgotrajne oskrbe (4. in 5.) ostaja po prevedbi stabilno visok, okrog 62 odstotkov vseh uporabnikov, kar kaže na konsistentno visoko raven potreb v populaciji."

"Spremembe pavšalov niso povezane z vprašanjem ustreznosti prevedb"

Na ministrstvu zanikajo, da bi bila sprememba vrednosti dnevnih pavšalov povezana z morebitnimi spremembami v potrebah stanovalcev oziroma z vprašanjem ustreznosti prevedb. "Pri določitvi novih vrednosti so bila izhodišča posodobljena z namenom zagotavljanja pravne varnosti, finančne predvidljivosti ter enake obravnave izvajalcev dolgotrajne oskrbe, pri čemer je bilo v postopku priprave ugotovljeno, da dosedanja izhodišča in uporabljeni vhodni parametri ne odražajo več dejanskega kadrovskega, organizacijskega in finančnega stanja pri izvajanju storitev, kar je povzročalo odmike med priznanimi in dejanskimi stroški. Posodobljena izhodišča temeljijo predvsem na uskladitvi osnovnih plač in dodatkov skladno z veljavno plačno zakonodajo, znižanju posrednih stroškov na raven, primerljivo z zdravstveno dejavnostjo, upoštevanju novih zakonskih obveznosti, vključno z uvedbo zimskega regresa, poenotenju metodoloških pristopov s področjem zdravstvene dejavnosti, kjer so stroški že metodološko standardizirani, ter dejanski razpoložljivosti kadra pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji. Na tej podlagi sprejete vrednosti pavšala odražajo bolj realno in sistemsko primerljivo stroškovno strukturo ter omogočajo preglednejše ter finančno bolj vzdržno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe."

Dodajajo, da je spremljanje izvajanja sistema dolgotrajne oskrbe ter njegovo stalno izboljševanje zakonska in sistemska naloga ministrstva. 

Cene celodnevne dolgotrajne oskrbe (DO) v instituciji znašajo za: 1. kategorijo DO 12,61 eura (do 31. 3. 2026 (prej): 17,53 eura), 2. kategorijo DO 25,21 eura (prej 35,06 eura), 3. kategorijo DO 37,82 eura (prej 52,59 eura), 4. kategorijo DO 50,43 eura (prej 70,13 eura) in 5. kategorijo DO 69,34 eura (prej 96,42 eura).

Cene dnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji znašajo za: 1. kategorijo DO 4,41 eura (prej 7,30 eura), 2. kategorijo DO 8,82 eura (prej 14,61 eura), 3. kategorijo DO 13,24 eura (prej 21,91 eura), 4. kategorijo DO 17,02 eura (prej 29,22 eura) in 5. kategorijo DO 23,32 eura (prej 40,18 eura).

Cene dolgotrajne oskrbe na domu znašajo za: 1. kategorijo DO 22,92 eura (prej 21,74 eura), 2. kategorijo DO 45,83 eura (prej 43,47 eura), 3. kategorijo DO 68,75 eura (prej 65,21 eura), 4. kategorijo DO 91,67 eura (prej 86,94 eura) in 5. kategorijo DO 126,04 eura (prej 119,55 eura).

"Ker razlog za znižanje vrednosti dnevnega pavšala ni povezan z morebitnimi napakami pri prevedbi oskrbovancev iz sistema socialnega varstva v sistem dolgotrajne oskrbe, temveč izhaja iz zgoraj navedenih sistemskih razlogov, navedb, da gre za “kaznovanje” posameznih izvajalcev, na ministrstvu ne moremo potrditi. Sprememba predstavlja prilagoditev k bolj realni in primerljivi stroškovni strukturi, ki omogoča preglednejše in finančno bolj vzdržno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe," so še zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost. 

ZZZS: Stroški dolgotrajne oskrbe že februarja 40 odstotkov nad načrtom

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) k temu dodajajo, da če letošnja februarska plačila ZZZS do izvajalcev dolgotrajne oskrbe primerjajo z načrtovanimi finančnimi sredstvi na postavki »DO v instituciji«, ugotavljajo, da so odhodki presegli mesečni finančni načrt za kar 40 odstotkov oz. za 12,2 milijona evrov.

"Po projekcijah, narejenih na teh podatkih, bi bil do konca leta finančni načrt na tej postavki presežen za okrog 120 milijonov evrov. Glede na izhodišča, ki jih je Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) podalo za pripravo finančnega načrta ZZZS za leto 2026 (predvideno število uporabnikov po posamezni kategoriji DO), smo ugotovili bistveno odstopanje v strukturi števila upravičencev po posameznih kategorijah DO, ko primerjamo izhodišča ministrstva in dejansko sklenjene prevedbene osebne načrte. Pri tem so se nam postavila vprašanja: realnosti izhodišč MSP za pripravo finančnega načrta DO za leto 2026; korektnosti prevedbe oskrbovancev iz predhodnega sistema v sistem DO, saj je bilo kar 62,8 odstotkov oskrbovancev prevedenih v IV. in V. kategorijo oskrbe po Zakonu o dolgotrajni oskrbi (po izhodiščih ministrstva je v IV. in V kategorijo predvidenih le 32 odstotkov oskrbovancev) ter ustreznosti postavljenih izhodišč MSP za oblikovanje višine pavšalnih zneskov oziroma cen."

S skrbjo za smotrno in gospodarno rabo namensko zbranih sredstev je zavod za zdravstveno zavarovanje že februarja pozval ministrstvo, da takoj pristopi k ukrepanju in preveri ustreznost izvedbe postopka prevedbe oskrbovancev v kategorije dolgotrajne oskrbe ter preveri ustreznost izhodišč za oblikovanje cen in na tej osnovi izračunanih višin pavšalnih zneskov oziroma cen.

"Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) se (še) ni odzvalo na spodnje sprejete sklepe z marčevske seje Upravnega odbora ZZZS in Skupščine ZZZS. Tako še vedno nismo prejeli tudi zahtevane analize in revizije uvrščanja varovancev v kategorije po posameznih DSO pred prevedbo 1.12.2025."

V nekaterih domovih nenavadni skoki 

Pri tem so pomembne spremembe po posameznih domovih za starejše, saj pri nekaterih ni prišlo do skoraj nobenih opaznih sprememb v strukturi, pri drugih pa beležijo tudi zelo visoke indekse. "So pa nam poznani posamični primeri, kjer je konkreten dom starejših občanov v petih mesecih za 10-krat povečal število oskrbovancev v 4. kategoriji (iz 5 na 54) itd. Menimo, da je potrebno analizirati in revidirati vsak zavod posebej, pri katerem je prišlo do nenavadnih povečanj števila upravičencev v višjih kategorijah po stanju na dan 30.11.2025 v primerjavi s stanjem na dan 30.6.2025. Uvrščanje v višje kategorije namreč domovom za starejše zagotavlja bistveno višje prihodke," so še zapisali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.