Statistični urad Republike Slovenije je konec marca objavil podatke o delovnih migracijah v letu 2025. Ugotovljeno je bilo, da je vsaka druga delovno aktivna oseba bila medobčinski delovni migrant, osrednjeslovenska statistična regija pa edina, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev.

V Ljubljano iz drugih občin dnevno na delo prihaja 142.400 oseb

Na delo v drugo občino je lani odhajalo približno 511.800 delovno aktivnih prebivalcev, se pravi vsak drugi. Podatki, ki jih je zbral in analiziral SURS, prav tako razkrivajo, da je delovno aktivnih, ki imajo delovno mesto v občini prebivališča, iz leta v leto manj - konec lanskega leta jih je bilo 411.100 oziroma 44,5 %, 4,1 % manj kot pred desetimi leti.

Najbolj samooskrbna z delovno silo je bila občina Ljubljana (80,7 %), občina Maribor (66,1 %) pa se uvršča na četrto mesto.

Kot delovnega migranta opredeljujejo delovno aktivno osebo, katere delovno mesto ni v isti teritorialni enoti kot njeno prebivališče. Običajno delovne migracije potekajo v obeh smereh, iz občine ter v občino. Se pravi, prebivalci določene občine imajo delo zunaj nje, hkrati pa vanjo na delo prihajajo osebe iz drugih občin. Glede delovnih migracij je tudi lani bila najbolj obremenjena občina Ljubljana, vanjo namreč na dnevni bazi prihaja na delo skoraj 142.400 oseb iz drugih občin, iz nje pa na delo v druge občine odhaja približno 25.700 njenih prebivalcev.

Tako sta oba tokova delovnih migracij za ljubljansko občino obsegala približno 168.100 delovno aktivnih oseb, migracijski tok v Ljubljano je pri tem bil 5,5-krat tolikšen. Na drugem mestu se je v tem smislu znašla občina Maribor, sledijo pa ji občine Celje, Kranj in Domžale.

Skoraj 14.000 delovno aktivnih prebivalcev podravske regije dela v osrednjeslovenski regiji

Manj številčne kot delovne migracije med občinami pa so delovne migracije med statističnimi regijami. Konec leta 2025 je tako medregijskih delovnih migrantov bilo približno 208.800, kar predstavlja 22,6 % delovno aktivnega prebivalstva.

[[image_1_article_87919]]

V osrednjeslovenski statistični regiji je lani bilo za približno 83.000 delovnih mest več, kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v njej.

Edina statistična regija, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, je tudi lani bila osrednjeslovenska. Vanjo največ delovnih migrantov na delo prihaja iz gorenjske, savinjske in jugovzhodne Slovenije. Iz podravske regije v osrednjeslovensko prihaja 13.553 delovno aktivnih prebivalcev. Za primerjavo, v letu 2024 je tja odhajalo delat 13.405 prebivalcev podravske regije.

V lanskem letu v Sloveniji delalo približno 6.300 tujcev dnevnih migrantov

Kot še razkrivajo podatki, ki jih je predstavil SURS, je konec lanskega leta v Sloveniji delalo približno 6.300 tujcev čezmejnih delovnih migrantov. Glede na podatke, ki jih je SURS objavil lani za leto 2024, je tisto leto v Sloveniji delalo približno 6.650 tujcev čezmejnih delovnih migrantov.

Tako v letu 2024 kot v letu 2025 so tujci dnevni migranti bili državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške). 

V zadnjih desetih letih se je njihovo skupno število stalno povečevalo, v letih 2024 in 2025 pa je bil zaznan rahel upad. Največje število čezmejnih delovnih migrantov je v obeh letih prišlo iz Hrvaške, in sicer v letu 2024 malo več kot 5.350, lani pa približno 5.100, še kažejo podatki SURS-a.