V mesecu maju se je pričela burna razprava o novem zakonu, ki ga želi sprejeti vlada. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je namreč nedavno nazaj odprlo javno obravnavo sprejetja novega Zakona o gostinstvu, ki sledi sodobnim trendom gostinstva in nastanitvene dejavnosti.

Med drugim naj bi zakon urejal tudi kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, definiral nove vrste nastanitvenih obratov, urejal kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij in uvajal spremembe obratovalnega časa. Zakon naj bi urejal tudi gostinstvo v premičnih gostinskih prostorih ter vseboval ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije.

Kot pravi minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, je namen Zakona o gostinstvu zmanjšanje birokracije, podpora gostinstvu, zaščita obiskovalcev in turistov ter zagotavljanje dobrobiti lokalnega prebivalstva. Z novim zakonom pa želi ministrstvo zmanjšati tudi neravnovesja na stanovanjskem trgu.

Kje je težava?

Največ prahu je dvignila omejitev števila dni kratkotrajnega oddajanja v najem na največ 30 dni v letu. Pomembno veljavo pa so pri omejitvi dobile tudi občine; te imajo možnost, da omejitev omilijo, če na njihovem področju ni neravnovesij na stanovanjskem trgu in ponudbe kratkotrajnega oddajanja stanovanj primanjkuje. Opisane spremembe bi predvsem vplivale na stanodajalce, ki delujejo na spletnih platformah, kot sta Airbnb in Booking.

Obe spletni platformi delujeta tako, da svojim uporabnikom ponujata kratkotrajno bivanje. Booking je starejša platforma, ki uporabnikom ponuja bivanje v hotelskih sobah, apartmajih, hostlih, počitniških hiškah in gostiščih, medtem ko Airbnb temelji na kratkotrajnem oddajanju zasebnih domovanj. Slednji se je v zadnjih letih zelo razcvetel, zaradi česar ga mnoge države že regulirajo; med drugim ga z novim zakonom o gostinstvu poskuša omejiti tudi Slovenija.

V javni razpravi so se sprva oglasili zavodi Gostoljubnost slovenskih domov, Združenje sobodajalcev in Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji, ki strogo nasprotujejo sprejetju zakona, saj naj bi ta kršil pravice lastnikov nepremičnin na področju razpolaganja z zasebno lastnino. Popolnoma nasprotno pa sporočajo z inštituta Danes je nov dan, ki med drugim s projektom Airbnb, pejt domov! izražajo strinjanje s sprejetjem novega zakona in z reguliranjem kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na spletnih platformah Booking in Airbnb.

Kaj pa mnenje stanodajalcev?

Zaradi tega smo želeli preveriti, kaj o sprejetju novega zakona menijo stanodajalci v Mariboru in njegovi okolici. Po mnenju o sprejetju zakona smo med drugim vprašali tudi lastnico nepremičnin, ki oddaja stanovanja izven centra mesta. Sama je v pokoju, kar pomeni, da že ima časovno omejitev oddajanja stanovanja v najem; omejena je namreč na 150 dni v letu.

Hkrati pa je zaradi lege izven centra omejena tudi glede števila obiskovalcev; stanodajalci v centru imajo namreč boljše pogoje za oddajanje stanovanj že zaradi boljše infrastrukture. Stanodajalka sicer razume problem pomanjkanja stanovanj, vendar meni, da ga nov zakon ne bo rešil.

Sama je v preteklosti sicer delovala kot najemodajalka, ki je stanovanje oddajala za dolgotrajno bivanje, vendar je pri tem imela nekaj slabih izkušenj. Najemojemalci so med drugim uničevali njeno lastnino, vendar so bili s pogodbo veliko bolj zaščiteni kot ona. Ravno zaradi slabih izkušenj se je odločila preusmeriti v turistično dejavnost, kjer ni nikoli več, kot je povedala, doživela česa podobnega. Turisti ji nikdar niso ničesar uničili ali jo kakorkoli drugače oškodovali, zaradi česar tudi ostaja usmerjena v kratkotrajno oddajanje stanovanj.

Verjetno to ni osamljen primer in se še marsikdo odloča za oddajo stanovanja v kratkotrajni najem ravno zaradi takšnih razlogov. Kljub temu da ima na voljo stanovanje oddajati le 150 dni v letu, zapolni vse kapacitete. Vendar pa pravi, da je oddajanje čez leto nerazporejeno. Višek ima v poletni sezoni, preostali del leta pa stanovanje sameva. Kljub temu pa mora stanovanje vzdrževati celo leto ne glede na to, ali ima goste ali ne. Vzdržuje ga z dobičkom, ki ga je zaslužila v poletni sezoni, pri čemer ostanek denarja težko poimenuje dobiček.

Pravi, da se bo s sprejetjem zakona dobiček zanjo še dodatno zmanjšal, pri čemer se boji, da ne bo več zmogla celo leto vzdrževati stanovanja. Sama meni, da bodo problem pomanjkanja stanovanj in neravnovesij na stanovanjskem trgu prej rešili dostopnejši krediti in gradnja stanovanj kot nov Zakon o gostinstvu. Zakonu pa nasprotuje tudi zaradi omejevanja pravic vseh stanodajalcev, ki so (tako kot ona) v stanovanja vložili veliko denarja, časa in truda.

Mnenja so v Sloveniji kljub nekaterim primerom močnega nasprotovanja še vedno razdeljena, končna odločitev o sprejetju novega Zakona o gostinstvu pa bo sprejeta po koncu javne razprave, ki se zaključi 17. junija.