Na spletni strani vlade, kjer lahko državljani podajo svoje predloge za v razmislek pristojnim ministrstvom, se je pojavil predlog o tem, da bi morala obstajati javna evidenca o odvetnikih, ki bi prikazovala njihovo (ne)uspešnost.
Napačen odvetnik lahko stori več škode kot koristi
Kot je zapisal predlagatelj, lahko napačen odvetnik svoji stranki uniči življenje in s tem zapravi svobodo, premoženje, družino in tudi prihodnost. Ljudje, ki iščejo zastopnika, jih lahko izbirajo po sreči, enostranskih priporočilih, po ameriškem vzoru tudi prek oglasov, pri tem pa nimajo preverljivih podatkov o tem, kdo dejansko zna zagovarjati.
Iskanje dobrega odvetnika tako postane loterija, saj je težko vedeti, kdo je zanesljiv in kdo ne. Iz tega razloga, predlagatelj meni, da ljudje potrebujejo transparentne podatke o uspešnosti dela odvetnikov, saj lahko le na ta način sprejmejo pravilne odločitve.
Javnost o uspešnosti odvetnikov zve iz odmevnih primerov
Predlagatelj pobude nadaljuje, da javnost o uspešnosti odvetnikov pridobiva informacije predvsem prek medijskih poročil v posameznih odmevnih zadevah, kar pa ne odraža celotne slike o uspešnosti odvetnikov.
Vzpostavitev evidence bi omogočila realnejšo oceno sposobnosti odvetnikov
Vzpostavitev evidence bi po mnenju predlagatelja imela več pomembnih učinkov, saj bi okrepila transparentnost delovanja odvetništva in zaupanje javnosti v pravosodni sistem. Stranke bi imele dostop do realnejše ocene možnosti za uspeh še pred začetkom postopka. Hkrati bi lahko tovrstna evidenca prispevala k zmanjšanju števila neutemeljenih tožb, saj bi stranke že pred vložitvijo tožbe prejele posredno povratno informacijo o realnih možnostih uspeha, ker bi odvetniki pogosteje zavračali zadeve z minimalnimi možnostmi za uspeh.
Kaj bi evidenca vsebovala?
Evidenca bi za vsakega odvetnika prikazovala ključne podatke o njegovem delu, torej številu in vrsti zadev, uspešnosti, vloženih pravnih sredstvih, uspehih na višjih stopnjah ter povprečnem trajanju postopkov, vse po enotni in javno določeni metodologiji, ki bi preprečevala napačne primerjave. Javna evidenca ne bi ogrozila neodvisnosti odvetništva, ampak bi povečala njegovo odgovornost in legitimnost, saj je transparentnost pogoj strokovnosti.
Vsaka evidenca mora biti v skladu z zakonom
Ministrstvo za pravosodje uvodoma pojasnjuje, da mora biti kakršnakoli evidenca z osebnimi podatki določena na nivoju zakona, kot to določata Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošna uredba o varstvu podatkov – GDPR. Prav tako je sodni red podzakonski predpis, s katerim se podrobneje ureja poslovanje sodišč (v posameznih vrstah zadev, v zadevah sodne uprave, pisarniško poslovanje, finančno poslovanje sodišč in informatizacija sodišč). Predlagana ureditev po mnenju ministrstva torej ni ustrezna ne z vidika hierarhije pravnih aktov kot tudi ne z vidika vsebine urejanja.
Podatki med seboj niso primerljivi
Nadalje pri ministrstvu izpostavljajo, da podatki o uspešnosti odvetnikov niso neposredno primerljivi, saj se posamezni sodni postopki bistveno razlikujejo glede na dejansko stanje, pravno zahtevnost, razpoložljive dokaze in ravnanje drugih udeležencev. Tudi izid postopka je pogosto odvisen od dejavnikov, na katere odvetnik nima odločilnega vpliva, zato bi lahko poenostavljeni kazalniki ustvarili zavajajočo sliko o kakovosti njegovega dela.
Evidenca bi lahko ustvarila lažno sliko o delu odvetnika
Poleg tega bi v primeru vzpostavitve javne evidence obstajalo veliko tveganje napačnih interpretacij takšnih podatkov. Kazalniki, kot je »stopnja uspešnosti« namreč ne odražajo celovitega prispevka odvetnika k zadevi, zato bi lahko uporabnike pravnih storitev zavedli, namesto da bi jim pomagali pri informirani izbiri.
Ureditev bi lahko posegla v neodvisnost odvetniškega poklica
Ureditev javne evidence o uspešnosti bi po mnenju ministrstva lahko posegla tudi v neodvisnost odvetniškega poklica. Odvetniki morajo pri svojem delu ravnati strokovno in neodvisno, brez zunanjih pritiskov, ki bi lahko vplivali na njihovo strokovno presojo ali strategijo zastopanja.
Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da že obstajajo ustrezni mehanizmi za zagotavljanje kakovosti odvetniškega dela. Po Zakonu o odvetništvu je za spremljanje dela odvetnikov in njihov razvoj odgovorna Odvetniška zbornica Slovenije, ki zagotavlja tudi disciplinsko odgovornost za kršitve, kar prispeva k preprečevanju neustreznega ravnanja. S Kodeksom poklicne etike spodbuja odgovorno, humano in strokovno delo ter krepi zaupanje javnosti. Poudarjen je tudi pomen stalnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja odvetnikov, ki ga ministrstvo podpira.
Trenutni mehanizmi zadostujejo
Glede na zgoraj navedeno pri ministrstvu zaključujejo, da se cilji, ki jih zasleduje predlog državljana, torej izboljšanje informiranosti strank, povečanje odgovornosti odvetnikov ter krepitev zaupanja v pravosodni sistem, lahko učinkoviteje in primerneje dosegajo z drugimi, bolj sorazmernimi mehanizmi, ki ne temeljijo na poenostavljenih kazalnikih uspešnosti in ne posegajo v temeljna načela odvetniškega poklica.
