Pred kratkim smo poročali o izvajanju zdravstvenih, natančneje zobozdravstvenih storitev v tujini, ter financiranju le teh s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). O dolgih čakalnih dobah v javnem zdravstvu v Sloveniji,  naraščajočem številu pacientov, ki na zdravljenje odidejo v tujino, ter morebitnih težavah so odgovorili še z Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS)

Za dolge čakalne dobe v ortodontiji po mnenju ZZZS "krivo" pomanjkanje ortodontov

Oboji, ZZZS in ZZS, kot glavni razlog za odhod na zdravljenje v tujino izpostavljajo dolge čakalne dobe, razlika pa se pojavi v iskanju vzroka zanje. "Zobozdravstvenih storitev, ki jih opravi izbrani osebni zobozdravnik, ni mogoče opraviti v tujini. V tujini je mogoče opraviti samo zdravstvene storitve, za katere je izdana napotnica," so takrat pojasnili pri ZZZS.

"Tovrstna povračila za ortodontsko zdravljenje v drugi državi članici EU predstavljajo 4 % sredstev, ki jih ZZZS namenja za financiranje ortodontije v Sloveniji," so pri ZZZS odgovorili o zdravljenju v tujini.

Kot vzrok za dolge čakalne dobe v ortodontiji so izpostavili predvsem pomanjkanje zadostnega števila ortodontov v javni mreži glede na širok obseg pravic, nekritično napotovanje otrok na ortodontsko zdravljenje in visoka pričakovanja staršev. "Menimo, da je potrebno dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže (z vključevanjem dodatnega kadra in z večjo učinkovitostjo obstoječih kadrovskih virov)," so še odgovorili pri ZZZS.

[[image_3_article_87481]]

ZZS opozarjajo na neučinkovito organizacijo financiranja ter omejevanje števila programov

Pri Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da čakalnih dob v hrvaškem javnem zdravstvenem sistemu ne moremo neposredno primerjati s slovenskimi, saj slovenski pacienti v praksi ne odhajajo v hrvaški javni sistem, temveč k zasebnim zobozdravnikom. "Tam pa klasičnih čakalnih dob, kot jih poznamo v javnem sistemu, praviloma ni, saj gre za samoplačniške oziroma tržno organizirane storitve, kjer je dostop hitrejši. Ključen problem je TAKO drugje," pojasnjujejo. 

"V Sloveniji imamo namreč situacijo, kjer pacient za zdravljenje pri zasebnem zobozdravniku doma ne dobi povračila stroškov, če gre pa k zasebniku v tujino (npr. na Hrvaško), mu lahko ZZZS stroške povrne. Ne gre torej za to, da bi bile čakalne dobe na Hrvaškem krajše v javnem smislu, temveč za to, da sistem dejansko spodbuja odhod k zasebnikom v tujino, namesto da bi omogočil enak dostop do storitev v Sloveniji."

Nadaljujejo, da so čakalne dobe v javnem zdravstvu v Sloveniji nedopustno dolge in sistemsko nevzdržne, kar najbolj izrazito vidimo pri ortodontiji, kjer pacienti čakajo več let že na prvi pregled. "Ključni razlog za to pa ni pomanjkanje kadra, ampak omejevanje števila programov v javni mreži s strani ZZZS, neučinkovita organizacija financiranja, ter dejstvo, da se ne izkoristi vseh razpoložljivih kapacitet v Sloveniji. Pri tem je pomembno poudariti nevzdržno financiranje zobozdravstvenih storitev in vedno več administrativnih zahtev ZZZS, kar odvrača zobozdravnike od dela v javni mreži oziroma od koncesij," pojasnjujejo. 

[[image_2_article_87481]]

Storitve so podplačane in ne odražajo realnih stroškov dela, pravijo. Obseg administracije (poročanje, nadzori, omejitve) se povečuje, profesionalna avtonomija izvajalcev pa se zmanjšuje, zato so posledice jasno vidne tudi v podatkih, ki kažejo, da število zobozdravnikov v sistemu koncesij upada (- 9.23% od 2014 do 2025), hkrati pa močno raste zasebni sektor izven javne mreže (+150.82% od 2014 do 2025).

Pomemben del pacientov in javnih sredstev odteka na Hrvaško

"Pacienti se za tujino odločajo predvsem zaradi predolgih čakalnih dob doma, možnosti, da jim ZZZS povrne stroške zdravljenja pri zasebnikih v tujini in dejstva, da enaka storitev pri zasebniku v Sloveniji ni refundirana ter agresivnega in pogosto zavajajočega oglaševanja tujih klinik," razloge za zdravljenje v tujini pojasnjujejo pri ZZS. "Gre za paradoks, saj pacient v Sloveniji plača iz lastnega žepa, za tujino pa lahko dobi povračilo iz javnih sredstev. To ustvarja sistemski pritisk na odhod v tujino, kar ni v interesu ne pacientov ne slovenskega zdravstvenega sistema," dodajajo.

"Da, trend je jasen, zdravljenje v tujini narašča, kar potrjuje tudi povečano število vlog za povračilo stroškov (podatki ZZZS), intenzivno oglaševanje tujih klinik in izkušnje zobozdravnikov v praksi. Najpogostejša destinacija je Hrvaška, kamor odteka pomemben del pacientov in tudi javnih sredstev."

Pri zdravljenju v tujini obstajajo tudi določena tveganja, katerih ne smemo podcenjevati. Kot odgovarjajo pri Odboru za zobozdravstvo pri ZZS, mednje spadajo prekinjena kontinuiteta zdravljenja (zobozdravstveno zdravljenje (npr. ortodontija, implantologija) traja več let, pacient mora redno obiskovati izvajalca, kar je v tujini logistično zahtevno), zapleti po posegu (ob zapletih se pacienti pogosto obrnejo na slovenske zobozdravnike, zdravljenje zapletov pa ni sistemsko urejeno in je pogosto samoplačniško), nezadostna informiranost (oglasi pogosto prikazujejo posege kot enostavne in brez tveganj, ne omenjajo npr. splošne anestezije ali možnih komplikacij), pravna tveganja (uveljavljanje reklamacij ali odškodnin v tujini je bistveno težje, pacienti se lahko znajdejo v dolgotrajnih pravnih postopkih).

"Nikakor ne obsojamo pacientov, ki se odločijo za zdravljenje v tujini, saj iščejo rešitve za svoje zdravje. Problem je sistemski. ZZZS z zgoraj omenjenimi ukrepi onemogoča dostop do storitev v Sloveniji, zakonodaja pa spodbuja odhod v tujino. Hkrati ostajajo slovenske kapacitete neizkoriščene," poudarjajo pri ZZS. Dodajajo, da bi, v kolikor bi bila refundacija omogočena tudi pri zasebnih izvajalcih v Sloveniji, programi v javni mreži pa razširjeni, skrajšali čakalne dobe, zmanjšali stroške in predvsem zagotovili varnejšo, dostopnejšo in nadzorovano obravnavo pacientov doma.

[[image_1_article_87481]]

Povzemajo, da gre za posledico EU regulacije, ki ureja zdravstveni sistem v delu čezmejnega zdravstvenega varstva v smislu ureditev zdravstvenih sistemov v EU. "Pacienti si lahko zares izberejo svojega zobozdravnika v tujini na podlagi njegovih strokovnih kompetenc in medsebojnega zaupanja. V Sloveniji pa ZZZS določi nabor zobozdravnikov, kjer lahko pacient dobi pravico zdravljenja, ki jo plačuje," pojasnjujejo in dodajajo, da v bistvu tukaj ne gre za svobodno izbiro zobozdravnika po ustavi RS, ampak zobozdravnika posredno določi ZZZS.

"Pacienti, ki želijo imeti osebnega zobozdravnika na podlagi strokovnih kompetenc in osebnega zaupanja so "kaznovani", če je ta zobozdravnik izven mreže ZZZS, saj morajo storitve plačati iz denarnice, kljub rednem plačevanju premije ZZZS."

Sami zagovarjajo ustavne pravice pacientov, se pravi svobodno izbiro osebnega zobozdravnika z veljavno licenco v RS. Kot še povzamejo na koncu, se v obstoječim stanjem s slovenskimi javnimi sredstvi polni hrvaški proračun.