Daljši dnevi, več sonva in višje temperature naj bi prinesle nov zagon, a marsikdo v tem času občuti ravno nasprotno, utrujenost, zaspanost in pomanjkanje motivacije. Tako imenovana spomladanska utrujenost sicer ni uradna medicinska diagnoza, vendar so občutki, ki jih ljudje doživljajo, povsem resnični.
O tem, zakaj pride do tega, kdo je bolj dovzeten in kako si lahko pomagamo smo poizvedeli pri dr. Ireni Makivić iz Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA pri NIJZ.
Zakaj smo utrujeni ravno spomladi?
Kot pojasnjuje sogovornica, ima ključno vlogo naš cirkadiani ritem oziroma biološka ura. Svetloba je glavni usmerjevalec ritmov spanja, budnosti, aktivnosti in vedenja. Ko se dnevi začnejo daljšati, se mora telo na nove razmere znova prilagoditi.
Na svetlobo je vezano tudi izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanec. Telo mora zato ponovno uskladiti čas spanja in budnosti, kar pri nekaterih ljudeh poteka manj gladko, zlasti če že sicer nimajo urejenega ritma spanja ali spijo premalo.
Kakšni so simptomi?
Ljudje v tem obdobju pogosto poročajo, da so čez dan utrujeni ali zaspani, da zjutraj težje vstanejo, težje ohranjajo koncentracijo in imajo manj energije. Pojavijo se lahko tudi nihanja razpooženja, razdražljivost in manjša toleranca na stres.
Dr. Makivić opozarja, da so podobni simptomi lahko povezani tudi z drugimi stanji, kot so kronični stres, pomanjkanje spanja, slabša telesna pripravljenost, pomanjkanje železa, motnje ščitnice ali anksioznost.
Kdo jo občuti najbolj?
Spomladansko utrujenost najverjetneje bolj občutijo ljudje, ki so že sicer bolj ranljivi za utrujenost. To so posamezniki pod dolgotrajnim stresom, ljudje z neurejenim spanjem, osebe z duševnimi stiskami, kronični bolniki ter tisti, ki se spopadajo z bolečinami.
Na občutek utrujenosti lahko vplivajo tudi hormonska nihanja, posebej v obdobju perimenopavze in menopavze, ko se pogosto pojavljajo motnje spanja, spremembe razpoloženja in težave s koncentracijo.
Kako dolgo traja?
Natančne časovnice ni mogoče določiti, saj ljudje na spremembe reagiramo različno. Običajno pa gre za obdobje, ki traja nekaj dni do nekaj tednov.
Če utrujenost traja več mesecev, se stopnjuje ali začne motiti vsakodnevno delovanje, je smiselno obiskati osebnega zdravnika in preveriti morebitne druge vzroke zanjo.
Kako si lahko pomagamo?
Največ lahko posameznik naredi sam z urejenim življenjskim slogom. Po besedah sogovornice je najpomembnejši spanec. Priporočljivo je, da se čim prej zjutraj izpostavimo dnevni svetlobi ter da vsak dan hodimo spat in vstajamo ob približno istem času.
Pomembna sta tudi dovolj dolg nočni počitek in redno gibanje, vendar intenzivna vadba tik pred spanjem ni priporočljiva. Koristijo še redni in uravnoteženi obroki, dovolj tekočine ter prehrana z veliko zelenjave, sadja in beljakovin.
Pomembno vlogo ima tudi obvladovanje stresa z različnimi tehnikami sproščanja, gibanjem in dovolj časa za počitek.
Kaj pa vitamini?
Dopolnila niso prava rešitev. Smisel imajo predvsem takrat, ko obstaja dejanski primanjkljaj ali posebna zdravstvena potreba. Kot poudarja dr. Makivić, ostajajo ključni spanec, gibanje, prehrana in učinkovito soočanje s stresom.
Dodaja še, da je pri večjem delu populacije pomembno dodajanje vitamina D, posebej pri starejših, vendar se je pred tem priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
Spanje ostaja temelj
Spomladanska utrujenost običajno mine sama od sebe, telo pa se postopoma prilagodi novemu ritmu letnega časa. Če si pri tem pomagamo z rednim spanjem, več gibanja in stikom z dnevno svetlobo, bo prehod v pomlad precej težji.
