V državah srednje in jugovzhodne Evrope trenutno ni dovolj ustreznih finančnih orodij, s katerimi bi se lahko naslavljalo stanovanjsko problematiko in vzpostavilo cenovno dostopna najemna in zadružna stanovanja, v raziskavi ugotavlja konzorcij organizacij. To vrzel bi se lahko zapolnilo s pomočjo katalizatorskih kapitalskih naložb, predlagajo.
Problematika ne zadeva le najbolj ranljivih delov družbe, temveč tudi srednji razred
Raziskavo je lani izvedel sedemčlanski konzorcij organizacij iz srednje in jugovzhodne Evrope: MOBA Housing SCE, Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP), Periferia Policy and Research Centre, Ko gradi grad, Pravo na grad, Zadruga za etično financiranje (ZEF) in Habitat for Humanity. Projekt je potekal s finančno podporo iniciative Catalytic Capital Consortium, so v sredini spletni predstavitvi raziskave pojasnili predstavniki sodelujočih organizacij.
Raziskava je zajemala Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Severno Makedonijo, Slovenijo in Srbijo. Poseben poudarek je bil na t. i. jedrnih državah – Madžarski, Hrvaški, Sloveniji in Srbiji – kjer so v prestolnicah opravili intervjuje z lokalnimi finančnimi akterji ter izvedli anketo, da bi opredelili ciljne skupine za nove najemne in zadružne rešitve stanovanjske problematike.
V Ljubljani je nezadovoljstvo nad trenutnim stanovanjskim položajem izrazilo 59,2 odstotka vprašanih, 26,6 odstotka prebivalcev pa je izpolnjevalo oba navedena kriterija.
Rezultati so pokazali, da več kot polovica anketirancev v Beogradu, Budimpešti, Ljubljani in Zagrebu ni zadovoljnih oziroma jih skrbi njihov trenutni stanovanjski položaj, kar kaže na to, da problematika ne zadeva le najbolj ranljivih delov družbe, temveč tudi srednji razred, ugotavljajo raziskovalci. Med 13 in 26 odstotkov prebivalcev teh mest izpolnjuje objektivni kriterij (ne sodijo med prebivalstvo z najnižjimi dohodki) in subjektivni kriterij (so odprti za nove stanovanjske modele), da postanejo uporabniki novih cenovno dostopnih in zadružnih stanovanj, če bi bili ti na voljo. To po oceni raziskovalcev kaže na jasen potencial za razvoj takšnih rešitev.
Razvoj sektorja najemniških stanovanj s trenutnimi finančnimi instrumenti ni mogoč
V vseh osmih obravnavanih državah so raziskovalci popisali trenutno obstoječe produkte stanovanjskega financiranja. Ta popis in pogovori s finančnimi akterji v štirih jedrnih državah so pokazali, da v obravnavanih državah ni ustreznih finančnih produktov za najemne ali zadružne stanovanjske projekte. Obenem se zdi, da večina akterjev ne želi vstopiti na to področje zaradi stroškov in tveganj, povezanih z razvojem novih produktov.
Med instrumenti stanovanjskega financiranja so za posameznike na voljo stanovanjska posojila (hipoteke), za podjetja in organizacije pa je običajno na voljo kratkoročno projektno posojilo za gradbene projekte, pri katerih se stanovanja prodajajo posamično. Ob tem je 20 do 30 odstotkov anketirancev, ki so že zaprosili za posojilo, poudarilo, da se je soočilo z določenimi težavami.
Strokovnjaki za stanovanjsko politiko so opozorili, da razvoj sektorja najemniških stanovanj s trenutnimi finančnimi instrumenti v večini obravnavanih držav ni mogoč.
Rešitev: Naložbe, ki so bolj potrpežljive
Pomanjkanje dolgoročnih finančnih sredstev za projekte najemnih in zadružnih stanovanj je mogoče zapolniti s katalizatorskimi kapitalskimi naložbami. Te so opredelili kot “naložbe, ki so bolj potrpežljive, tolerantne do tveganja, popustljive in prilagodljive kot običajni kapital“, je pojasnila Zsuzsanna Pósfai iz raziskovalnega centra Periferia.
Katalizatorska kapitalska naložba lahko zažene začetno, kapitalsko intenzivno fazo zagona takšnih projektov in zagotovi potrditev koncepta, ki bo omogočila vključitev dolgoročnejših, bolj konvencionalnih oblik financiranja. Poleg omogočanja stanovanjskih projektov lahko ta začetna kapitalska naložba prispeva tudi k spremembi trenutnega omejenega okolja stanovanjskega financiranja v Srednji in Vzhodni Evropi, so navedli v poročilu.
Obenem je treba okrepiti zmogljivosti tako na ravni neprofitnih ponudnikov stanovanj kot tudi posredniških organizacij. Slednje so potrebne zaradi težav ponudnikov katalizatorskega kapitala pri neposrednem sodelovanju s ponudniki stanovanj, ki delujejo v različnih državah, so še pojasnili raziskovalci.
STA
