Stroka, ki se vsakodnevno ukvarja z zaščito, zdravstvenim varstvom in dobrobitjo živali, s pripravo predloga zakona ni bila seznanjena in k sodelovanju ni bila povabljena, so v odzivu, objavljenem v torek, kritični na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in Veterinarski zbornici Slovenije.

Zakonodaja s področja zaščite živali ni popolna in treba je razmisliti, kako zakon dopolniti ali spremeniti, da bo bolj kakovosten. Pobude civilne družbe so dobrodošle, pravijo, mora pa biti vsaka sprememba usklajena z določili celotnega zakona in upoštevati veljavni pravni red.

Ogrožena zakonitost inšpekcijskega postopka

Opozarjajo na morebitno spornost predloga, da bi bilo za izvajanje spodbujanja odgovornega lastništva živali, za svetovanje skrbnikom živali, za opozarjanje skrbnikov živali na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali pooblaščenim svetovalcem dovoljeno fotografiranje nepravilnosti, pozivanje k pravilnemu ravnanju in podaja prijave pristojnemu organu, da bi se lahko zbrane dokaze pooblaščenega svetovalca in njegove izjave uporabilo v inšpekcijskem postopku ter da bi bil v primeru suma mučenja živali ali ogrožanja življenja živali določen kratek rok za odziv pristojnega organa, v primeru nestrinjanja pooblaščenega svetovalca z odzivom pa bi lahko ta zahteval ponovno presojo pred komisijo upravnega organa.

Poseg v pravico do zasebnosti je pod določenimi pogoji dopusten, vendar morajo v pravnem postopku za izvedbo tako pridobljenega dokaza obstajati posebej utemeljene okoliščine, opozarjajo.

Glede na dosedanje odločitve ustavnega sodišča bi lahko bilo predvideno pooblastilo pooblačenega svetovalca, da zazna nepravilnosti in jih fotografira, sporno. “Zakon ne podaja zagotovila, da fotografiranje, za katerega se podaja zakonsko pooblastilo, ne predstavlja zakonskih znakov kaznivega dejanja oz. da so ti nujno izključeni,” pravijo in opozarjajo tudi na določila glede varstva osebnih podatkov.

Prav tako ni jasno, pravijo, ali bo pooblaščencu za doseg cilja dopustno celo vstopanje za zasebno zemljišče.

Vsa ta vprašanja tudi ogrožajo zakonitost inšpekcijskega postopka in njihovega ukrepanja, s čimer da bo porušen in tudi izničen cilj predlaganih ukrepov.

Poudarjajo tudi, da mora uradni veterinar zaključiti šestletni študij na Veterinarski fakulteti, imeti mora pet let delovnih izkušenj in nato opraviti še izpit za inšpektorja, da postane prekrškovni organ. Uradni veterinar je odgovoren in pooblaščen, da samostojno presoja dokaze.

“Diktirati inšpektorju, kaj bo štel za dokazano in kako bo presojal dokaze, je nezakonit poseg v inšpekcijski postopek,” pravijo in dodajajo, da je zoper vsako odločitev uradnega veterinarja na razpolago redno pravno sredstvo v obliki pritožbe, ki jo presojajo pravniki v okviru drugostopenjskega organa in kasneje sodišča.

Številne postavke so nedorečene

“Čemu je torej namenjen nadzor tričlanske komisije s pooblaščencem z najmanj srednješolsko izobrazbo in 40-urnim usposabljanjem? Po našem mnenju gre za presedan, ki je v neskladju s pravnim redom Republike Slovenije in predstavlja očitno degradacijo in je znak nespoštovanja do veterinarske stroke,” so izpostavili.

Glede predloga, da bi imel inšpektor možnost odrediti videonadzor pri zakolu živali, opozarjajo, da bi lahko nosilec dejavnosti v pritožbi vedno uporabil argumentacijo, da ima pooblaščenca za dobrobit živali in da uradni veterinar ni prisoten v klavnici, da bi neposredno izvajal nadzor, pa bi moral biti. Ob taki argumentaciji bo večina odločb o namestitvi videonadzora neuspešna, menijo.

Prepoved delovanja cirkusov in cirkusom podobnih prireditev, ki za nastopanje ali prikazovanje uporabljajo živali, je opredeljena tako, da lahko obsega tudi prikazovanje dresure lipicancev v Lipici ali prikazovanje dresure in šolanja psov, pravijo in pozivajo k ponovnemu premisleku.

Nedorečene so po njihovem mnenju določbe glede nastanitve živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije. Ni namreč opredeljen izraz rekreacija živali ter to, kako in kje se mora rekreacija izvajati. Določilo se jim zdi nepotrebno, saj že veljavni zakon določa, da mora skrbnik živali zagotoviti svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in tudi dovolj prostora, če je privezana ali zaprta.

Strinjajo se, da veljavno določilo glede tega, da imajo lahko na podeželju ljudje pse na verigah pod posebnimi pogoji, ni optimalno in ne nasprotujejo splošni prepovedi privezovanja psov na verige. Opozarjajo pa na vprašanja, kaj bo z živalmi, ki bodo po izteku prehodnega obdobja še vedno na verigi. Predlog novele tudi ne naslavlja problema velikih pasem psov, zaprtih v majhnih stanovanjskih enotah.

Podpirajo izgradnjo prehodnih hlevov za rejne živali, vendar mora biti jasno določeno, kako dolgo in s kakšnim namenom odvzete živali bivajo v takšnem objektu. Prehodni hlevi, kot so predlagani, ne rešujejo problema zaščite in odvzema drugih rejnih živali, kot so velike jate perutnine ali rib, pravijo.

STA