Socialni partnerji so na današnji seji ESS uspeli potrditi predlog zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa, ki gre sedaj v javno razpravo. Strinjali so se tudi, da izhodišča za pripravo nepremičninskega davka še niso zrela za nadaljnjo obravnavo. Največ razhajanj je bilo glede uskladitve minimalne plače.
V zakonodajni postopek po skrajšanem postopku
Kot je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so socialni partnerji danes soglasno sprejeli predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. O njegovi vsebini bodo v prihodnjih dveh tednih opravili javno razpravo in medresorsko obravnavo, vlada pa ga bo nato obravnavala v prvem tednu februarja in ga poslala v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku, da bo lahko začel veljati v najkrajšem času, je napovedal.
S predlogom zakona želijo po ministrovih besedah zaščititi delovna mesta in pomagati podjetjem, da bodo lažje prebrodila krizo, ki se v nekaterih industrijskih panogah napoveduje za letos. V skladu z zakonom bo lahko vlada v primeru, da se take napovedi v gospodarstvu uresničijo, aktivirala shemo, po kateri bodo lahko podjetja, ki zaposlenim ne bodo mogla zagotavljati dela, upravičena do delnega povračila nadomestila plače delavcev za skrajšani delovni čas.
Potrditev stalne krizne sheme na ESS je razveselila predvsem delodajalsko stran. Kot je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je bila to zanje danes glavna tema. "To je zakon, ki smo si ga želeli že od leta 2020 in ga predlagali tudi preteklim vladam po vzoru drugih nam konkurenčnih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija," je poudaril.
Dolga razprava o nepremičninskem davku
Socialni partnerji so danes opravili tudi dolgo razpravo o izhodiščih za uvedbo nepremičninskega davka, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Kot so razložili po koncu seje, sta tako delodajalska kot sindikalna stran zavzeli stališče, da ta vsebujejo "več vprašanj kot odgovorov" in da so med drugim preveč splošna oz. pomanjkljiva.
"Opozorili smo na to, da se lahko zgodi, da bodo ta davek plačevali tisti, ki pravzaprav niso špekulanti z nepremičninami, ki stanovanjskega premoženja ne posedujejo kot naložbe oziroma jim je to všeč in stanovanj ne puščajo praznih. Tudi če gre za premoženjski davek, v tem zakonu že v osnovi manjka definicija, kaj premoženje je in kako ga vrednotimo. Samo prvo ali drugo stanovanje to zagotovo ni," je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.
Višina nove minimalne plače še ni znana
Povsem na nasprotnih bregovih pa sta bili sindikalna in delodajalska stran v razpravi o letošnjem dvigu minimalne plače. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na realne razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije, poroča STA.
Sindikalna stran bo vztrajala pri 3,5-odstotnem dvigu, kar v neto znesku predstavlja 909 evrov, torej tik nad pragom tveganja revščine.
Je pa na novinarski konferenci minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec napovedal, da bodo do 30. septembra opravili nov izračun življenjskih stroškov, ki bo vplival na dvig minimalne plače prihodnje leto. Ta bo tudi pokazal, ali je minimalna plača še ustrezna. Zadnji izračun je bil narejen leta 2022.
