Med mladimi zdravniki je zanimanja za specializacijo iz družinske medicine še vedno malo. Na prvi rok prijav za jesenski razpis zdravniških specializacij je namreč prispelo le 12 prijav, prostih tako ostaja 41 mest. Prijave na razpis bodo sicer sprejemali še do 9. decembra. Med manj zaželenimi specializacijami je tudi urgentna medicina.

Mesta ostajajo kronično nezasedena

Po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović mesta za specializacijo iz družinske medicine ostajajo “kronično nezasedena”. Prav tako mesta za stroke, ki delajo z bolniki z življenjsko ogrožajočimi stanji, na primer urgentna medicina in intenzivna medicina, ki pred prijavo sicer zahteva že eno opravljeno specializacijo.

Kot še ugotavljajo na zbornici, so med manj zaželenimi specializacijami tudi hematologija, nefrologija, infektologija in onkologija z radioterapijo.

Najbolj zaželene specializacije pa so oftalmologija, dermatovenerologija, radiologija ter plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija. Na štiri razpisana mesta za radiologijo se je na jesenskem razpisu na primer prijavilo 17 kandidatov, za dermatologijo pa je prispelo 10 prijav več, kot je bilo razpisanih mest.

Delovnih pogojev se na da izboljšati s kratkoročnimi rešitvami

Po oceni Beovićeve bi bilo smiselno, da bodoči delodajalci že med študenti iščejo mlade kolege, ki bi se bili pripravljeni pridružiti njihovim timom, da jih že poznajo in jih potem ob razpisu specializacij povabijo k prijavi. “Posebej se poziva tiste specialnosti in tiste ustanove, ki imajo težave s kadrom, da se že prej povežejo z mladimi zdravniki in ponudijo dobro delovno okolje. To je tudi nekaj kar je zelo pomembno,” je dejala v današnji izjavi za medije.

Predsednica zdravniške zbornice meni, da se delovnih pogojev ne izboljšati s kratkoročnimi rešitvami. “Kar je obremenjujoče, je število vsakodnevnih obiskov, poleg tega pa tudi birokratske obremenitve ob vsakem pacientu posebej,” je izpostavila. Ocenjuje sicer, da je digitalizacija v zdravstvu pri obračunavanju storitev dosegla precejšnjo stopnjo, bistveno manjšo pa na področjih, ki bi zdravnikom olajšala delo, na primer pri napotovanju bolnikov.

Beovićeva je komentirala tudi predlagani dodatek za nove specializante iz družinske medicine v višini 1000 evrov bruto, predviden s predlogom izhodnega covidnega zakona, ki ga trenutno obravnava parlamentarni odbor za zdravstvo. V zbornici menijo, da bi morali dodatek nameniti vsem specializantom na primarnem nivoju.

STA