Vrtičkarji imajo v teh dneh veliko razlogov za slabo voljo. Pogoste padavine in visoke temperature so vzrok za rastlinske bolezni, ki se množično pojavljajo na plodovkah, svoje je pretekli konec tedna naredila tudi toča, ki je marsikje v Podravju zdesetkala pridelek. Da o invaziji rdečih in črnih polžev niti ne govorimo.
Miša Pušenjak, priznana specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, pravi, da v vsej svoji 35-letni karieri še ni doživela takšnega začetka poletja. "Za razvoj bolezni oziroma glivic sta nujno potrebni vlaga in toplota (temperature okoli 25 stopinj Celzija). Letos imamo za to idealne pogoje, medtem ko je bilo lani do sredine junija prehladno, da bi se razvili čebulna in krompirjeva plesen. Poleg tega so letos rastline v slabši kondiciji zaradi aprilske pozebe."
Uporabimo pripravke na osnovi bakra
Kako lahko rastlinam pomagamo? Miša Pušenjak sicer vedno svetuje, da na vrtovih uporabljamo pripravke, dovoljene v ekološki pridelavi, letos pa prvič priporoča uporabo bakra. Večji pridelovalci paradižnika pa lahko, preden se začne zorenje plodov, uporabijo enega izmed dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev. "Bakreni pripravki delujejo protiglivično v primeru paradižnikove (krompirjeve) plesni, ki je je v teh dneh ogromno. Kjer bolezen še ni prisotna, te pripravke uporabimo preventivno, če pa se je že pojavila, pa je potrebno okužene liste najprej porezati in jih spraviti v plastično vrečko, nato pa rastlino poškropimo s škropivom na osnovi bakra, ki mu dodamo morske alge."
Paradižnikovo plesen prepoznamo po sivorjavih lisah oziroma madežih na listih paradžnika. Napadeni listi in poganjki se običajno povesijo. Rjavi madeži se lahko pojavijo tudi na steblih in plodovih.
Škropimo v vročem in suhem delu dneva
Dobro je, da rastline poškropimo pred dežjem, škropljenje pa ponovimo po padavinah. Bakrena listna gnojila načeloma nimajo karence, v primeru pojava okužbe poškropimo trikrat zapored s petdnevnim razmakom. Pomembno pa je, da škropimo, če je seveda mogoče, v najbolj vročem in suhem delu dneva. Ob tem Pušenjakova opozarja, da se letos paradižnikova plesen pojavlja tudi na sadikah v rastlinjakih. "Težava je v tem, da marsikdo še vedno, tudi ponoči, zapira rastlinjake. Zato je tam visoka zračna vlaga, hkrati pa prihaja do temperaturnih sprememb, kar za rastlino ni dobro. Je pa res, da je, če je paradižnikih pokrit, manj možnosti za nastanek okužbe."
Lise tudi na steblih paradižnika
Ker se pri paradižnikovi plesni rjave liste pojavljajo tudi na steblih sadik, ne bo odveč vprašanje, kaj storimo v tem primeru. Če je lisa čisto plitka, potem jo poskusimo spraskati z ostrim rezilom in nato to mesto poškropiti z bakrovim pripravkom. Če pa so madeži globji in jih je veliko, pa strokovnjakinja svetuje, da paradižnik odrežemo nad prvim listom in poškropimo. To mesto se običajno obraste in požene novi vrh.
Poškropimo tudi papriko, kumare in pozni krompir
Sogovornica še priporoča, da z bakrenimi listnimi gnojili poškropimo tudi papriko, posebej če so se na njej že pojavile sive lise, lahko pa tudi prizadete kumare. Če pa so te v zelo slabem stanju, pa je bolj smiselno posejati nove (v lončke). Škropljenje je priporočljivo (tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi) tudi pri poznem krompirju, pri zgodnjih sortah pa rjavi nadzemni del porežemo in gomolje še nekaj časa pustimo v zemlji. Če že gnijejo, jih seveda izkopljemo.
Presenečenj pa še ni konec. Naslednji teden menda prihaja vročinski val, zato je pomembno, zaključuje Miša Pušenjak, da vrtičkarji rastline okrepijo s pripravki iz alg in aminokislin. "Najbolje, da to storite že ta konec tedna." Lepše vreme pa bo prineslo škodljivce.
