Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je že v sredini februarja opozarjal na velik porast primerov oslovskega kašlja v Sloveniji. V letu 2024 so do 13. februarja prejeli 115 prijav primerov, do 13. marca pa skupno 381. Za primerjavo: lani so v celem letu potrdili 125 primerov. Stanje pa so očitno ne umirja.

[[image_1_article_64439]]

Kot so za Maribor24.si povedali na inštitutu, so do 20. marca skupno potrdili 466 primerov. Torej so v enem tednu potrdili kar 85 primerov. Pri tem najbolj izstopa Ljubljana, saj so na tem območju potrdili 298 primerov, sledi ji Maribor s 35 primeri, nato pa Koper z 32 primeri in Novo mesto s 30 primeri. Pri inštitutu za nas še dodajo, da prijave smrti zaradi oslovskega kašlja v letu 2024 niso prejeli.

O povečanem številu poroča tudi več evropskih držav

»Podatki za 11. teden kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v Sloveniji v primerjavi s prejšnjimi meseci. O povečanem številu prijav oslovskega kašlja poroča tudi več evropskih držav,« nadaljujejo. Med pandemijo covida-19 je bilo zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja (o kateri poročajo nekatere države v zadnjih mesecih) po pandemiji covida-19, še pojasnjujejo.

»V pandemiji covida-19 smo zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti,« zapišejo na NIJZ.

Cepljenje je ključnega pomena

Ob tem opozarjajo, da je za omejevanje širjenja okužbe in preprečevanje bolezni ključnega pomena cepljenje. Cepljenje namreč zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. A kot izpostavljajo, zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada.

Na NIJZ nadaljujejo, da je izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju enkrat v odrasli dobi. Cepljenje s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju je priporočljivo tudi za nosečnice čim prej po 24. tednu nosečnosti, ki jim cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko je cepljenje pri odraslih zaenkrat samoplačniško. 

Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot tisoč nosečnic.

»Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočamo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti treh mesecev,« pojasnjuje NIJZ.

Največ primerov pri dojenčkih in mladostnikih

Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Tako je NIJZ v letu 2024 največ (43) primerov oslovskega kašlja potrdil pri 16-letnikih, pri novorojenčkih so jih potrdili 12. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, so še pojasnili na NIJZ.