Na Onkološkem inštitutu Ljubljana je 117 zdravnikov v javnem pismu opozarilo na resne posledice neučinkovitega reševanja razmer v zdravstvu. Mnogo zdravnikov je namreč s 1. marcem umaknilo soglasja za nadurno delo, kar je zahtevalo pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je prineslo posledice. Obseg rutinskega dela se je do danes opazno zmanjšal. "Zaenkrat je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati," opozarjajo.

Poudarjajo, da jih je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo. "To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga Vlada RS pozna, a ga ne želi priznati," poudarjajo. 

Ne smemo pa pozabiti, da je okrnjeno tudi pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, kar bo bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji. "Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike. V nasprotnem primeru lahko v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno poslabšanje stanja na področju kadrov," poudarjajo v javnem pismu.

Od vlade zahtevajo takojšnje reševanje razmer v zdravstvu, poleg kratkoročnih ukrepov pa zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov, ki so pred zdravstvom v bližnji prihodnosti. 

Fides in vlada ne popuščata

Stavka se medtem nadaljuje. V zdravniškem sindikatu Fides so medtem zanikali besede premierja Roberta Goloba, ki je v četrtek dejal, da Fides sprejema možnost, da se dvigi plač uveljavijo s 1. januarjem 2025. V sindikatu razumejo željo vlade glede finančne nevtralnosti v letu 2024, a poudarjajo, da se na stavkovnih pogajanjih, kjer premier ni prisoten, o tem še niso pogovarjali.

Polh je sicer v izjavi po torkovih pogajanjih z vlado povedal, da razumejo "finančno nevtralnost za leto 2024", vendar pa bi morale biti zaveze, ki bi jih določili z dogovorom, izvršljive s 1. januarjem 2025. Ob tem je spomnil, da naj bi vlada na centralnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja predlagala večletno obdobje uveljavitve plačne reforme in odpravljanja plačnih nesorazmerij.

V Fidesu so danes pojasnili, da trdno stojijo za stališčem, da je cilj mediacije najti skupni jezik glede razumevanja vsebin podpisanih sporazumov. Te vsebine so po njihovem mnenju tiste, ki bodo determinirale prihodnost slovenskega javnega zdravstvenega sistema. "Ko bomo vsi zasledovali vsebinsko iste in v podpisanih sporazumih dogovorjene vsebine, lahko v kontekstu vseh vsebin sporazuma stečejo tudi pogajanja o dinamiki finančnih posledic," so poudarili.

Prejudiciranje ene ali druge strani in predpogojevanje niso dobra popotnica za začetek mediacije, so opozorili. "V le to moramo vstopiti z iskrenimi nameni in mislijo na rešitev prihodnosti slovenskega zdravstva in se maksimalno potruditi, da naredimo javno zdravstvo konkurenčno v pogojih in plačilu. Zamaknjene časovnice že kažejo nepopravljive posledice v javnem zdravstvenem sistemu, ki s prehodom na evropski delovni čas kaže izjemno krhkost kadrovsko podhranjenega javnega zdravstva," so še sporočili iz zdravniškega sindikata Fides.

Predsednik vlade Robert Golob je v četrtek v pogovoru za Odmeve na TV Slovenija in 24ur zvečer na POP TV ponovil, da je reševanje zahtev stavkajočih poklicnih skupin možno le v okviru pogajanj s celotnim javnim sektorjem. Dejal je, da tudi zdravniški sindikat Fides sprejema možnost, da se višje plače uveljavijo s 1. januarjem 2025, poroča STA.

Fides, ki je v ponedeljek vstopil v deveti teden stavke, zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.