Slovenija danes voli v 212 občinah. Med volivci sta bila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Premier je ob oddaji glasu govoril o finančni odvisnosti občin od države in predlagal, da se delež BDP, ki pripada lokalni ravni, zapiše v ustavo. Predsednica pa je opozorila na kulturo dialoga v kampanji pred decembrskim referendumom o interventnem zakonu.

Janša, ki je tudi prvak SDS, je glasoval na domačem volišču v Šentilju pri Velenju. Po njegovih besedah so lokalne volitve pomembne tudi zato, ker se na njih odloča o storitvah, ki jih prebivalci potrebujejo vsak dan. “S tem, ko dajo glas za določenega kandidata za župana ali občinski svet, pravzaprav odločajo o tem, kako dobre in kako blizu bodo storitve, ki jih vsak dan neposredno potrebujemo,” je dejal.

Vsakoletna pogajanja o povprečnini

Kot največjo sistemsko težavo slovenskih občin je premier izpostavil nepopolno ureditev lokalne samouprave. Občine se morajo po njegovih besedah z državo vsako leto pogajati o višini povprečnine, zato težko dolgoročno načrtujejo razvoj.

Rešitev vidi v ustavni določitvi deleža bruto domačega proizvoda (BDP), ki bi pripadal lokalni ravni, in sicer pri približno petih do šestih odstotkih. “Že to, da bi to fiksirali nekje na petih ali šestih odstotkih BDP, bi pomenilo, da imamo pred sabo jasno sliko razvoja slovenskih občin, racionalno načrtovanje in načrtovanje preko enoletnih proračunov,” je pojasnil. Za takšno spremembo bi bila po njegovih besedah potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.

Brez pokrajin premajhne za večje projekte

Občine po Janševi oceni zdaj niso dovolj finančno avtonomne, dodatna težava pa je odsotnost pokrajin. Številne občine so premajhne za večje projekte, zlasti pri črpanju evropskih sredstev. Sodelovanje med njimi se zdaj večinoma organizira na ravni statističnih regij, ki pa nimajo pristojnosti za samostojno odločanje.

“Slovenija potrebuje v ustavi določilo, da občine dobijo zagotovljen del sredstev za razvoj, potrebujemo pa tudi izpeljavo pokrajinske ravni, ki jo v ustavi imamo, v zakonih pa še ne,” je sklenil.

Pirc Musar: politiki naj bolj izbirajo besede

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je glasovala v Radomljah. Ob tem je komentirala kampanjo pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra, in opozorila, da kaže na nižanje kulture dialoga v Sloveniji. “Želela bi si, da pri tem referendumu politiki bolj izbirajo besede, odločitev na tem referendumu bo namreč pomembna,” je poudarila.

O vsebini zakona se ni želela opredeljevati. Pojasnila je le, da kot pravnica ni zagovornica omnibus zakonov, saj ti po njenem mnenju pomenijo “nekonsistentne, nedorečene rešitve”. Ljudi je pozvala, naj se referenduma udeležijo in “oddajo svoj glas za tisto, za kar mislijo, da je prav”.

Kaj prinaša interventni zakon

Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS. Med ukrepi so:

  • znižanje DDV na osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov,
  • uvedba socialne kapice,
  • ugodnejša davčna obravnava t. i. normirancev in nižja obdavčitev najemnin,
  • odprava prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih,
  • uvedba avtomatičnega upokojevanja ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine,
  • ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike.

Zakon posega v deset zakonov z različnih področij: od zakonov o dohodnini, DDV in prispevkih za socialno varnost do zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dolgotrajni oskrbi, delovnih razmerjih ter več zakonov s področja zdravstva.

Sindikalne članarine čakajo na izid referenduma

Ker interventni zakon posega tudi v zakon o delovnih razmerjih, DZ še ni obravnaval predloga novele tega zakona. Z njo bi v SDS in NSi delodajalcem ukinili obveznost, da sindikalne članarine odtegujejo neposredno od plač zaposlenih. Poslanec SDS Žan Mahnič je danes na omrežju X napovedal, da se bo parlamentarni postopek nadaljeval takoj po referendumu, ne glede na njegov izid, “in bo sprejet”.