Letošnji dan svobode medijev so v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) pospremili z videom, v katerem so besedo prepustili novinarkam in novinarjem STA, Večera, Dnevnika, Dela, Mladine, Reporterja, Televizije Slovenija, Vala 202, Pop TV, Kanala A, 24ur.com in BK TV. Vsi izpričujejo pritiske, ki so jim izpostavljeni pri svojem delu.

Opozarjajo na neprestano blatenje novinarjev

“Novinarje neprestano blatijo številni politiki, strankarski mediji vodijo medijske kampanje z namenom diskreditacije novinarjev, nanje se z vsemi sredstvi spravljajo župani, v družbenih medijih pa se nizajo pozivi k nasilju, linču novinarjev, kar se je lani uresničilo v fizičnih obračunih s televizijskima ekipama,” so opozorili v DNS.

Ob tem so poudarili, da se novinarske vsebine od vseh drugih dostopnih vsebin razlikujejo po uredniški presoji, spoštovanju profesionalnih načel, dolgoletnih izkušnjah in znanju njenih ustvarjalcev: “To je dodana vrednost, zaradi katere je novinarski poklic ključen za nadzor in delovanje vsake uspešne demokracije in je tudi razlog, zaradi katerega bi se morala celotna družba zamisliti nad usodo novinarstva.”

Čezmejni pritiski na slovenske medije

V DNS so tudi spomnili, da je v nedavnem primeru Madžarske prišlo celo do poskusa čezmejnih pritiskov na uredniške odločitve slovenskih medijev. Pred dobrim tednom dni pa je na pozornost javnosti naletelo sporočilo članov odbora Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) pri tedniku Reporter. V njem so SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši očitali politične pritiske na tednik.

Kot so zapisali v Reporterjevem odboru ZNP, se lahko vsak politik ali stranka odzoveta na poročanje medija, če menita, da določene vsebine ne ustrezajo resnici ali njihovim nazorom: “To je legitimno. Z vidika svobode tiska in novinarske neodvisnosti pa je povsem nesprejemljivo, če skušajo politiki in strankarske organizacije s svojimi javnimi pozivi kupcem poslovno škoditi posameznemu časniku.”

Mediji so ključni za demokratično družbo

V upravnem odboru ZNP pa so ob dnevu svobode medijev v odgovorih na vprašanja STA opozorili na ključni pomen medijev in novinarjev za razvoj demokratične in pluralne družbe. “Medijske hiše in še posebej javni servisi morajo zagotoviti enakopravno in pošteno predstavitev perečih in aktualnih tem zato, da se gledalci in bralci seznanijo z vsemi spektri družbe,” so poudarili.

Vsakršno medijsko navijanje za to ali drugo politično opcijo po njihovih navedbah pomeni, da javnosti preprečimo seznanitev s posameznimi politikami in idejami ter ji tako onemogočamo izbiro: “Pri nas pluralizem medijev imamo, nimamo pa vsaj približne uravnoteženosti medijev. Tako bralci in gledalci večinoma prejemajo enostranske informacije oz. informacije, ki so naklonjene zgolj enemu, levem polu politike.”

Javne medije v veliki meri oblikuje politika

V ZNP pa vidijo težavo tudi v tem, da javne medije še vedno v veliki meri tako ali drugače oblikuje politika, zato bi bilo po njihovem mnenju nujno treba najti rešitve, ki bi oslabile politični vpliv na medije. “Rešitve za to zagotovo obstajajo, le poiskati bi jih morali,” so zapisali in ob spomnili na odgovornost ministrstva za kulturo, da podpre neodvisne medije s kakovostnimi vsebinami.

Na kulturnem ministrstvu so sicer ob dnevu svobode medijev v izjavi za STA ocenili, da se Slovenija že dalj časa sooča s težavami pri doseganju družbenega dogovora o tem, kakšni so nujni pogoji za ustrezen razvoj medijev, katere medijske projekte je treba podpirati z javnimi podpornimi shemami in na kakšen način, ter katere so nujne pravice in omejitve pri izvajanju medijske dejavnosti.

Zagotoviti je potrebno transparentnost lastništev

“V razmerah majhnega nacionalnega trga, na katerem potekajo intenzivni procesi koncentracije lastništva in ga obenem zaznamuje vpetost v digitalno ekonomijo, ki jo obvladujejo globalni tehnološki velikani, so ključni problemi dolgoročna vzdržnost poslovanja in možnosti za razvoj slovenskih medijev in novinarstva,” so opozorili.

Poleg tega so na ministrstvu poudarili še potrebo po zagotovitvi mehanizmov za transparentnost medijskega lastništva in preprečevanje škodljivih vplivov koncentracije ter monopolizacije medijskih, oglaševalskih in elektronsko-komunikacijskih trgov.

Ovrednotenje medijske svobode

Mednarodni dan svobode medijev je generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993. Dan je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in ozaveščanju o pomenu neodvisnosti medijev ter tudi spominu na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.