Ob zaključku letošnjega šolskega leta so svetovalni delavci v vzgoji in izobraževanju odločevalce znova pozvali k nujnim spremembam, predvsem k povečanju števila svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah. V času epidemije so se namreč stiske otrok, šolskih zaposlenih in nenazadnje tudi družin, močno poglobile, s tem pa se je njihov obseg dela še povečal in delo postalo neobvladljivo. Poleg običajnih težav so do izraza prišle še psihosocialne težave. Dom in matično okolje namreč mnogim otrokom ne predstavljata podpore in varnosti, zato so se težave ob zaprtju šol nevarno poglobile.

Pozvali že spomladi

S prvim pozivom so se člani Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije na MIZŠ obrnili že 30. marca. Ker je bil odziv premajhen, so svoje predloge, vizijo in tudi rešitve podprli s pismi podpore uglednih strokovnjakov in institucij s področja šolstva, zdravstva in sociale.

“Skupno pismo, naslovljeno na ministrico Simono Kustec, do danes ni bilo odprto. Pričakujem, da bi šolske oblasti reagirale in se odzvale, kadar se oglasijo strokovnjaki,” je povedal Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in nadaljeval: “Vlada kot celota se ne zaveda pomena svetovalne službe, kajti usoda otrok visi v zraku. Zahtevamo, da ministrstvo takoj začne reševati težavo svetovalnih delavcev.”

Vlada kot celota se ne zaveda pomena svetovalne službe, kajti usoda otrok visi v zraku.

V začetku junija je potekal medresorski posvet v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje-MIRA, kjer  so različnih strokovnjaki razpravljali o nujnih ukrepih in pristopih na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Potrdili so podobna opažanja ter predlagali podobne ukrepe, torej v prvi vrsti povečanje števila svetovalnih delavcev v vzgojno izobraževalnih ustanovah.

Šole so pomemben dejavnik pri duševnem zdravju

Šole in vrtci so varovalni dejavnik in so mreža prve stopnje pomoči, povedo svetovalni delavci. So ustanove, kjer otroci preživijo veliko časa, zato je njihove stiske, spremembe vedenja, negotovost lažje zaznati. So tudi kraj, kjer veliko podpore potrebnih otrok dobi edino podporo. Ena izmed težav, ki so jih svetovalni delavci v času dela na daljavo opazili je namreč ta, da je bilo veliko znakov stiske in težav enostavno spregledanih.

Jožica Maučec Zakotnik

Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja opozarja: “Duševno zdravje se omogoča in podpira v vseh resorjih. Vzgojno izobraževalne inštitucije v Sloveniji so pomemben dejavnik v duševnem zdravju. V vrtcih in šolskem prostoru je mogoče pozitivno vplivati na dušeno zdravje. V šolskem prostoru je mogoče relativno hitro prepoznati težave in ukrepati – napotiti na ustrezne naslove. Šolska svetovalna služba je v tem smislu pomemben mehanizem. Mrežo izvajalcev je zato treba okrepiti.”

Maja Kalin, predsednica dijaške skupnosti, je predstavila težave skozi oči dijakov: “Večina mladih se je soočala s slabo motivacijo in to ne le tisto za šolsko delo, temveč tudi za življenje. Vsak je imel verjetno kak dan, ko se mu ni zdelo več vztrajati. Pandemija je močno posegla v naše življenje takrat, ko socialno življenje najbolj potrebujemo.” 

Anksioznost in depresija se dvigujeta, veliko je misli na samomor. Večina pomoči ne poišče, če pa jo že, so čakalne dobe predolge. Zato je pomembno, da lahko po pomoč greš na šolo.

“Anksioznost in depresija se dvigujeta, veliko je misli na samomor. Večina pomoči ne poišče, če pa jo že, so čakalne dobe predolge. Zato je pomembno, da lahko po pomoč greš na šolo. Svetovalni delavci so tista varnost, ki je vsaj prvi korak,” je povzela stanje v srednjih šolah, stanje v osnovnih šolah pa je po mnenju svetovalnih delavcev precej podobno.

Svetovanje postaja hitri servis

Trenutno največji izziv predstavljajo normativi, v osnovni šoli denimo en svetovalni delavec obravnava 20 oddelkov otrok, kar je občutno preveč. V praksi to pomeni, da poleg obravnave otrok en svetovalec pomaga tudi zaposlenim in družinam otrok.

Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov je ob tem izpostavila: “Težava so normativi, velikokrat namreč na področju ene šole dela le en svetovalni delavec, zato svetovanje postaja hitri servis in ne opravlja svojega poslanstva.”

Težava so normativi, velikokrat namreč na področju ene šole dela le en svetovalni delavec, zato svetovanje postaja hitri servis in ne opravlja svojega poslanstva.

Šolskih svetovalcev je premalo, k njim se zatekajo le tisti, ki se svoje stiske zavedajo, tisti, ki tega ne vedo, so nemočni in se pri svetovalnih delavcih ne oglasijo. To stiske poglobi in ostanejo prikrite, dokler ni prepozno.

Tudi zunanje inštitucije so namreč prezaposlene in kadrovsko podhranjene, zato se poraja vprašanje kam ob otroke sploh napotiti naprej.

Tudi po obravnavi v šoli se težava ne reši, zaradi posledic nenavadnega leta, ko so se stiske pomnožile in poglobile, se svetovalci srečujejo še z enim izzivom. Tudi zunanje inštitucije so namreč prezaposlene in kadrovsko podhranjene, zato se poraja vprašanje kam ob otroke sploh napotiti naprej, čakalne dobe na nadaljnjo obravnavo so namreč izredno dolge.

Vlaganje v duševno zdravje mlade generacije je naložba za prihodnost

Med najpogostejše težave otrok, s katerimi se srečujejo svetovalni delavci, velja izpostaviti porast razpoloženjskih stisk, kemičnih in nekemičnih odvisnosti, družinskega nasilja. Med otroci in mladostniki je opaziti tudi vedno več motenj hranjenja, porast samomorilnosti. Ob tem je posebno zaskrbljujoče opažanje, da tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, mnogokrat pomoči sploh ne iščejo.

Stvari se morajo spremeniti pred prihodnjim šolskim letom, opozarjajo svetovalni delavci, ki kljub temu, da so njihovi apeli doslej naleteli na gluha ušesa, ohranjajo nekaj optimizma. Zavedajo se, da je proračun močno obremenjen, vendar je vlaganje v duševno zdravje najmlajših generacij najboljša naložba za prihodnost, ki nenazadnje pomeni dolgoročni prihranek.

Raziskave v Angliji so pokazale, da se vsak funt v svetovanje otrokom obrestuje s prihranjenimi najmanj 6. funti.

“Raziskave v Angliji so pokazale, da se vsak funt v svetovanje otrokom obrestuje s prihranjenimi najmanj 6. funti. Zgodnja krepitev in intervencije se bogato obrestujejo in v končni fazi pomenijo prihranek za družbo,” je rezultate ene izmed raziskav predstavila Zakotnikova. Da sta preventiva in hitra obravnava ključni pa je povzela z besedami: “Nimamo cepiva na področju epidemije duševnega zdravja!“