Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju, je ob današnjem delnem Sončevem mrku, ki smo ga lahko opazovali tudi iz Slovenije, za STA povedal profesor Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Kot je dejal, Sončevi mrki danes nekega znanstvenega izziva sicer ne predstavljajo več.

V večjem delu severne poloble, tudi v Sloveniji, smo danes kljub oblačnemu in deževnemu vremenu lahko opazovali delni Sončev mrk. Luna je, kot napovedano, prekrila približno 36 odstotkov Sončeve ploskve.

Mrki danes več niso znanstveni izziv

Pojav so pri nas med drugim spremljali zaposleni in študenti Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljeni. “Mrki v današnjem času nekega znanstvenega izziva ne predstavljajo, saj jih je mogoče za naprej in za nazaj zelo natančno napovedovati,” je uvodoma dejal profesor astrofizike Zwitter.

Vendar pa je ob tem opozoril, da smo se ljudje marsikaj naučili iz preteklega beleženja sončnih mrkov. Med drugim smo z njihovim opazovanjem odkrili kemijski element helij, ki so ga – na kar nakazuje že njegovo ime – najprej našli na Soncu.

Znanstveniki so na podlagi opazovanja mrkov po Zwittrovih besedah odkrili tudi, da se Zemlja okoli svoje osi ne vrti enakomerno. Včasih se je, kot je dejal, vrtela nekoliko hitreje kot danes, zato je senca mrka padla drugam kot bi, če bi bilo vrtenje enakomerno.

“Na ta način lahko rekonstruiramo, kako se Zemlja počasi ustavlja, obenem pa se zaradi tega Luna nekoliko oddaljuje od nje,” je pojasnil Zwitter in dodal, da je dan zaradi tega vsako stoletje približno za tisočinko sekunde daljši.

Videti nekaj z lastnimi očmi je povsem posebna izkušnja

Profesor je izpostavil tudi, da tako strokovnjaki kot laiki in amaterski ljubitelji astronomije radi pogledajo v nebo ob priložnostih, kakršna je bila današnja. “Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju,” je še dejal.

Po Zwittrovi oceni je namreč dandanes vse preveč posrednega znanja. Videti nekaj z lastnimi očmi je po njegovem mnenju povsem drugačna izkušnja, veliko bolj zanimiva in polna.

Današnji delni Sončev mrk je bil sicer 16. v tem stoletju in drugi letos. Prvi je nastopil 30. aprila, vendar je bil viden le iz manjšega dela Južne Amerike.

Naslednji popolni Sončev mrk bo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa prečkal Severno Ameriko 8. aprila 2024, iz Evrope pa bo naslednji popolni Sončev mrk viden šele v začetku septembra 2081.

STA