Da je predlog novele zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le še v DeSUS in SNS. Tako bi lahko že v prvem branju končal zakonodajno pot.
Ali podpirate naborniški sistem za Slovensko Vojsko?
- NE (59%, 94 glasov)
- DA (41%, 66 glasov)
Loading ...Vojska sestavlja okoli 6300 pripadnikov
Poslanec SDS Žan Mahnič je v imenu predlagateljev spomnil na kadrovske cilje, ki si jih je država zastavila ob izidu referenduma o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato in ki so predvidevali 8000 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV), 2000 pripadnikov pogodbene rezerve in 15.000 pripadnikov prostovoljne rezerve. Poznejša doktrina o vojaški strateški rezervi je predvidela celo 25.000 pripadnikov strateške rezerve.
Danes Slovensko vojsko sestavlja približno 6300 pripadnikov stalne sestave, trend njihovega števila pa je še vedno v upadu. Zato v SDS menijo, da bi bilo treba za popolnitev vsaj za neko srednjeročno obdobje ponovno uvesti šestmesečno služenje vojaškega roka. Tudi na ta način bi namreč lahko pridobili kader, ki bi lahko služil v stalni sestavi.
Vlada v odhodu ne podpira novele
V vladi, ki opravlja tekoče posle, predloga novele ne podpirajo. Državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je priznala, da veljavni sistem kaže določene pomanjkljivosti na področju kadra, vendar pa razlogi za uvedbo posameznih ali vseh sestavin vojaške dolžnosti po njeni oceni niso podani. Poudarila je, da bi predlogi za popolnjevanje Slovenske vojske morali temeljiti na podrobni analizi stanja in posledic predlaganih rešitev.
Tri poslanske skupine, ki so napovedale podporo predlogu, skupaj štejejo 34 poslancev. Ker za ustreznost predloga novele v prvem branju zadošča navadna večina, bo morebitna potrditev odvisna tudi od prisotnosti poslancev in od tega, ali bodo o njem sploh glasovali.
Odklonilno stališče do predloga so v predstavitvah stališč po pričakovanjih izražali tudi predstavniki večine poslanskih skupin. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je sicer dejal, da se je o uvedbi posameznih oblik naborniškega sistema smiselno pogovarjati. “Vendar se tovrstni posegi v družbeni sistem ne morejo narediti čez noč, pač pa ob poglobljeni javni razpravi,” je dejal in napovedal, da bodo zato predlogu nasprotovali.
SD za poglobljeno razpravo
Da gre za resno vprašanje, ki se ga ne gre lotevati na hitro, je opozoril tudi poslanec SD Samo Bevk. Opraviti je treba poglobljeno razpravo in presoditi, ali je obrambni sistem sposoben zagotoviti kakovostno izobraževanje nabornikov, ustrezno namestitev in opremo, zadostna sredstva, ki v aktualnih proračunih v ta namen niso predvidena, in doseči družbeno soglasje o tem vprašanju. Tudi v SD menijo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Ponovno uvajanje naborništva bi predstavljalo zapleten družbeni proces, ki bi vplival na več družbenih sistemov, zato tudi v SMC hitenju s takšnim ukrepom niso naklonjeni. Takšna zamisel bi po besedah poslanca SMC Gregorja Židana prišla v poštev, šele če kadrovskega primanjkljaja ne bi uspeli zajeziti z drugimi ukrepi. Sredstva iz proračuna bi bilo po njegovem mnenju v tej fazi bolj smiselno nameniti izboljšanju položaja vojakov.
Levica in NSi proti
Ostro predlogu nasprotujejo v Levici. Kot se je izrazil poslanec Miha Kordiš, se ponovno uvaja prisilno služenju vojaškega roka, če bi bil predlog potrjen, pa v Levici napovedujejo tudi možnost zakonodajnega referenduma. Med drugim je opomnil, da vojska ne deluje le z represijo, ampak tudi z ideologijo, zato kot namen takšnega predloga vidi tudi v “pranju možganov”.
Da predloga ne bodo podprli, so napovedali v NSi. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je sicer poudaril, da je eden ključnih za zagotavljanje varnosti države obrambni sistem, ki pa je trenutno v kadrovski krizi. V NSi uvedbo naborništva prepoznavajo možen ukrep za reševanje tega položaja, je pa Horvat spomnil, da koalicijska pogodba poleg postopnega uvajanja vojaškega roka predvideva tudi konsolidacijo profesionalnega sestava SV.
Poslanec SAB Marko Bandelli je med drugim opozoril na poseg v zasebnost posameznika, ki bi ga takšen ukrep povzročil. Prav tako bi bilo po mnenju SAB pri tako pomembnem vprašanju treba upoštevati voljo ljudi, ki bodo vojaški rok dejansko služili. Razmislek o ukrepih za povečanje števila vojakov je nujen, vendar pa je predlog SDS po njegovih besedah na več točkah pomanjkljiv.
Podpora DeSUS-a in SNS
Da bodo predlog v prvem branju podprli, pa so napovedali v DeSUS in SNS. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je spomnil, da so uvedbo sicer trimesečnega vojaškega roka v program zapisali tudi v njihovi stranki. Se je pa zavzel, da bi v morebitnem nadaljnjem postopku sprejemanja novele o njej potekala javna predstavitev mnenj.
Poslanec SNS Jani Ivanuša pa je med drugim ocenil, da vojska nikomur ne bi škodila in da bi bila kvečjemu koristna. Med drugim bi se mladi na ta način osamosvojili od svojih staršev, prav tako pa bi jim privzgojili ljubezen do domovine, je povedal.
