Delo ne zagotavlja vedno tudi finančne varnosti. Študenti, samozaposleni in drugi delavci v negotovih oblikah dela se pogosto soočajo z nestabilnimi prihodki, omejenimi pravicami in negotovostjo glede prihodnosti. Prekarno delo je še posebej problematično, kadar je posameznik odvisen od enega naročnika ali si zaradi strahu pred izgubo prihodkov ne more privoščiti počitka oziroma odsotnosti zaradi bolezni.
Zbolijo in ostanejo brez prihodkov
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v prvem četrtletju 2024 v prekarnih oblikah dela 63.000 oseb oziroma 6,3 odstotka vseh delovno aktivnih, kar je bilo 18 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Skoraj polovica jih je opravljala študentsko delo, 29 odstotkov agencijsko delo, 16 odstotkov pa je bilo samozaposlenih, ki niso zaposlovali drugih in so delali pretežno za eno stranko.
Ena največjih težav je izguba prihodkov v primeru bolezni ali izpada dela. Medtem ko imajo zaposleni ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pravico do plačane odsotnosti in druge pravice iz delovnega razmerja, je položaj delavcev v drugih pogodbenih oblikah drugačen. Samozaposlenim lahko bolezen prepreči opravljanje storitev, zaradi česar ostanejo brez prihodkov, medtem ko morajo še vedno pokrivati poslovne stroške in prispevke.
Več lahko preberete na Slo24.si: Kako varni so prekarni delavci v Sloveniji?
Tudi izguba pomembne stranke ali zamude pri plačilih lahko hitro povzročijo finančne težave.
