Z jesenskim padcem temperatur se v številnih stanovanjih pojavi neprijetna težava – zarošena okna. Kapljice vode na steklu, mokre okenske police in vlaga ob okvirjih so pogost pojav predvsem zjutraj, ko so zunanje temperature običajno najnižje. Čeprav se rošenje oken na prvi pogled zdi povsem nedolžno, lahko dolgotrajno zadrževanje vlage ustvari ugodne pogoje za nastanek plesni.

Težava je še posebej izrazita v hladnejših mesecih, ko stanovanja ogrevamo, okna pa zaradi ohranjanja toplote redkeje odpiramo. K nabiranju vlage dodatno prispevajo vsakodnevne dejavnosti, kot so kuhanje, prhanje, pranje in sušenje perila. Z nekaj preprostimi spremembami navad lahko pojav kondenza občutno zmanjšamo, pomembno pa je tudi, da pravočasno prepoznamo znake prekomerne vlage.

Zakaj se okna sploh rosijo?

Do rošenja pride, ko topel in vlažen zrak v prostoru pride v stik s hladnejšo površino okenskega stekla. Zrak se ob steklu ohladi, vodna para pa se ob dovolj nizki temperaturi spremeni v drobne kapljice vode. Pojav imenujemo kondenzacija.

Na nastanek kondenza vplivajo temperatura stekla, temperatura zraka in njegova relativna vlažnost. Posebej pogosto se zato okna rosijo v spalnicah, kjer se med nočjo zaradi dihanja povečuje količina vlage, prostor pa je lahko slabše prezračen. Občasno rošenje še ne pomeni, da je s stanovanjem kaj narobe. Pozorni pa moramo biti, če se voda na oknih nabira vsak dan, če so mokri tudi okenski okvirji ali če se na stenah in v kotih pojavljajo temni madeži.

Ena najpogostejših napak je nezadostno prezračevanje

V hladnejših mesecih pogosto naredimo napako, ko zaradi varčevanja z energijo okna puščamo zaprta večji del dneva. S tem v stanovanju zadržujemo vlago, ki nastaja pri vsakodnevnih opravilih, kar lahko poveča možnost kondenzacije na hladnih površinah.

Priporočljivo je kratkotrajno, vendar intenzivno prezračevanje. Namesto dolgotrajnega odpiranja oken na nagib je praviloma učinkoviteje, da jih večkrat dnevno za nekaj minut odpremo na stežaj in po možnosti ustvarimo prepih. Tako omogočimo hitrejšo izmenjavo zraka, ne da bi se stene in pohištvo pretirano ohladili. Posebej pomembno je prezračevanje po prhanju, kuhanju in drugih dejavnostih, pri katerih nastaja več vodne pare. V kopalnicah brez oken je priporočljiva uporaba učinkovitega prezračevalnega sistema.

Tudi sušenje perila v stanovanju lahko povzroča težave

V jesenskih in zimskih mesecih številna gospodinjstva perilo sušijo v notranjih prostorih. Pri tem voda iz mokrih oblačil izhlapeva v zrak in povečuje njegovo vlažnost. Če prostor ni ustrezno prezračen, se lahko odvečna vlaga začne nabirati na hladnejših površinah, predvsem na oknih in zunanjih stenah.

K povečani vlažnosti prispevata tudi kuhanje brez učinkovitega odvajanja pare in dolgotrajno prhanje brez ustreznega prezračevanja. Težavo lahko dodatno poslabša prenizka temperatura v stanovanju, saj so površine v hladnejših prostorih bolj izpostavljene kondenzaciji. Če perila ni mogoče sušiti zunaj ali v sušilnem stroju, je priporočljivo izbrati prostor z dobrim prezračevanjem in spremljati vlažnost zraka.

Kdaj lahko vlaga povzroči nastanek plesni?

Plesen se najpogosteje razvije na mestih, kjer se vlaga zadržuje dalj časa. To so lahko vogali zunanjih sten, območja okoli oken, prostori za večjimi kosi pohištva in druge slabo prezračevane površine.

Posebej problematični so tako imenovani toplotni mostovi, kjer so posamezni deli konstrukcije hladnejši od okolice. Na takšnih mestih lahko vodna para kondenzira tudi takrat, ko na okenskih steklih ni opaznih kapljic.

Plesen ni zgolj estetska težava. Izpostavljenost plesni in vlagi v notranjih prostorih je povezana z večjim tveganjem za težave z dihali, alergijske simptome in poslabšanje astme. Zato je pomembno, da ob pojavu plesni ne odstranimo zgolj vidnih madežev, temveč poiščemo in odpravimo tudi vzrok prekomerne vlage.

Kolikšna vlažnost je primerna za stanovanje?

Za bivalne prostore je praviloma priporočljiva relativna vlažnost zraka med približno 40 in 60 odstotki, pri preprečevanju plesni pa je smiselno, da jo ohranjamo pod 60 odstotki. V hladnejših obdobjih je lahko za preprečevanje kondenza potrebna tudi nižja vlažnost, zlasti pri slabše izoliranih oknih in stenah.

Vlažnost lahko spremljamo s preprostim higrometrom, napravo za merjenje relativne vlažnosti zraka. Če vrednosti pogosto presegajo priporočeno območje, je smiselno preveriti prezračevanje, način ogrevanja in morebitne druge vire vlage. Pomembno je tudi enakomerno ogrevanje prostorov, saj lahko v zelo hladnih sobah na stenah in oknih hitreje nastaja kondenz.

Kaj storiti, če se okna rosijo vsak dan?

Če se na oknih redno nabirajo kapljice vode, jih je priporočljivo obrisati, da se vlaga ne zadržuje na okvirjih in okenskih policah. Hkrati je treba poskrbeti za ustrezno prezračevanje in preveriti, ali je v prostoru preveč vlage.

Če se težava kljub rednemu prezračevanju in primerni temperaturi ponavlja, je lahko vzrok tudi v slabši toplotni izolaciji, neustrezni vgradnji oken ali drugih gradbenih pomanjkljivostih. V takšnih primerih samo pogostejše odpiranje oken morda ne bo zadostovalo.

Dolgotrajnega nabiranja vlage zato ne gre prezreti. Pravočasno ukrepanje, ustrezno prezračevanje in vzdrževanje primerne temperature v prostorih lahko zmanjšajo možnost nastanka kondenza ter preprečijo pogoje, v katerih se razvija plesen. S tem ne zaščitimo le svojega doma, temveč prispevamo tudi k bolj zdravemu bivalnemu okolju.