Že devetnajsto sezono pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor) jeseni za vsaj en teden nekatere oglase na plakatnih mestih zamenja poezija. Tokrat je avtor projekta, knjižni urednik in bibliotekar Nino Flisar, k sodelovanju povabil pesnike in pesnice mlajše in srednje generacije, na enem izmed plakatov pa je pesem letos preminule Prešernove nagrajenke – poetese Erike Vouk, ki ji na ta način izkazujejo posebno hvaležnost za vso njeno vrhunsko pesniško ustvarjanje.
''Plakatna akcija ohranja preverjeno in uspešno formulo medsebojnega dopolnjevanja in oplajanja besedne in vizualne izraznosti – dveh najpomembnejših plakatnih sestavin. S to kombinacijo skušamo v širši javnosti popularizirati sodobno slovensko poezijo in to na mestih, kjer so običajno agresivni plakati s potrošniškimi ali političnimi vsebinami. Plakatna mesta tako postanejo prostor bralskega estetskega užitka v javnem prostoru, mimoidočim ponudijo nastavke za razmislek o sebi in svetu. In že če s tem dosežemo nekaj odstotkov ljudi, ki brzijo po mestu, je cilj projekta več kot dosežen'' je izpostavil vodja projekta Nino Flisar.
Voden sprehod med poezijo
V sredo, 21. oktobra 2026, s pričetkom ob 17. uri bo potekal sprehod po mestu ob razstavljenih plakatih. Vodil ga bo Nino Flisar, vanj pa bodo aktivno umetniško vključeni izbrani pesnice in pesniki z branjem izbranih pesmi ter oblikovalec plakatov Uroš Lehner -oOkie, ki bo spregovoril o njihovi vizualni podobi. Zbirno mesto je Grajski trg (pri Kodžaku), od koder se bo krenilo proti trgu Leona Štuklja, nato pa še do Slomškovega in Glavnega trga, sprehod pa se bo zaključil v Kulturnem inkubatorju.
Grafična podoba plakatov je avtorsko delo oblikovalca in ilustratorja Uroša Lehnerja, s čimer projekt v ospredje postavlja in na ulice prinese avtorska unikatna dela, kar je v dobi, ko vse več plakatov nastane s pomočjo umetne inteligence, še posebej pomembno. Mimoidoči se bodo tako med plakati lahko sprehodili še vse do 26. oktobra ter prebirali pesmi pesnikov in pesnic, kot so Mila Kodrič Cizerl, Sara Nuša Golob Grabner, Martina Potisk, Tonja Jelen in Andreja Borin, Franci Novak, Klemen Pisk, Tina Volarič in Dejan Koban.
Plakati so na ogled na desetih plakatnih mestih v strogem centru, na Glavnem, Slomškovem in Štukljevem trgu, Trgu svobode ter ulicah, ki jih povezujejo. Do konca letošnjega leta pa bodo vsi plakati projicirani tudi v izložbo Kulturnega inkubatorja, ki deluje pod okriljem MKC Maribor.
Deset plakatov s poezijo, deset pesnic in pesnikov
Tonja Jelen (1988) je pesnica, literarna kritičarka in moderatorka. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije in so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Do zdaj so izšle pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023), ki je bila nominirana za Veronikino nagrado, po izboru Bukle uvrščena med 100 knjig leta 2024 in na festival Pranger. Leta 2026 je pri založbi Litera izšla njena četrta pesniška zbirka Vtiskovanje.
Klemen Pisk (1973) je slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in glasbenik. Objavil je pesniške zbirke Labas vakaras (1998), Visoko in nagubano prapočelo (2000), Mojster v spovednici (2002) in Rogoža (2026), zbirko kratke proze Pihalec (2008) ter roman Mamutova oporoka (2021). Njegova dela so prevedena v več jezikov. Objavlja v domačih in tujih literarnih revijah ter nastopa na literarnih festivalih in pesniških odrih po vsej Evropi. Prevaja iz litovščine, poljščine, latvijščine, finščine in češčine. Letos je zmagal na 26. Pesniškem turnirju in prejel naziv vitez poezije.
[[image_3_article_93704]]
Andreja Borin (1969) piše poezijo za otroke. Zbirka Pesmice za najmanjši žep (Mladinska knjiga, 2025), ki jo je ilustrirala Ana Zavadlav, je prejela nagrado Kristine Brenkove za najboljšo izvirno slovensko slikanico 2025 in bila nominirana za nagrado večernica. Zbirka pesmi Čudoviti vrt z ilustracijami Marte Bartolj (Miš, 2022) je bila letos izbrana za Cankarjevo tekmovanje učencev 4. in 5. razredov osnovnih šol. Tudi njena najnovejša slikanica Fina Jakobina (ilustratorka: Tina Volarič, Založba Pivec 2026) je nominirana za nagrado Kristine Brenkove. Službeno dela kot kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor.
[[image_2_article_93704]]
Sara Nuša Golob Grabner (1994) je umetnostna zgodovinarka, kuratorka, kritičarka in pesnica. Izdala je dve pesniški zbirki: Gnijoče rože in Dihotomija dihanja. Vključena je v antologije Milimeter in pol, Srca v igri in Bloody Chess ter sprotno poezijo objavlja na LUD Literatura in v Literaturi.
[[image_4_article_93704]]
Franci Novak (1969) iz Videm - Dobrepolja piše poezijo in kratke zgodbe. Pesmi je objavil v pesniških zbirkah Otroštvo neba (Mladinska knjiga, 2011), Vračanje pogleda (Hiša poezije, 2018) in Zgodbe o tebi (Hiša poezije, 2025), kratke zgodbe pa v zbirkah Podnebne spremembe (LUD Literatura, 2014) in Obvoz (LUD Literatura, 2021). Slednja je prejela nagrado Novo mesto short za najboljšo zbirko kratkih zgodb leta 2022 v Sloveniji. Leta 2010 je v Mariboru postal vitez pesniškega turnirja, leta 2012 pa je prejel prvo nagrado na Evropskem pesniškem turnirju. Dvakrat je osvojil nagrado Fanny Hausmann za najboljši pesniški cikel, leta 2022 in 2025. Njegova kratka zgodba Obvoz pa je osvojila prvo mesto na natečaju portala AirBeletrina leta 2019.
[[image_8_article_93704]]
Martina Potisk (1987) je raziskovalka, literarna kritičarka, lektorica in književnica. Študirala je slovenski jezik s književnostjo, nazadnje v povezavi z medmedijskimi ustvarjalnimi praksami. Leta 2019 je prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko. Med drugim piše poezijo in prozo, objavlja pa v prepoznavnih revijah in spletnih medijih. Leta 2025 je izdala pesniško zbirko Ena na ena ter zanjo prejela nagrado za najboljši literarni prvenec.
[[image_7_article_93704]]
Mila Kodrič Cizerl (2003) na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira prevajalstvo in primerjalno književnost. Leta 2022 je postala Pesniška olimpijka, leta 2025 pa je pri Dveh lunah izdala svoj pesniški prvenec J + J. Njene pesmi so objavljene tudi v antologiji Dveh Lun Pred novimi ozemlji stati nekoliko radoveden, v antologiji Layerjeve založbe na temo stanovanjske krize Ne boš kupil predpražnika in v PEN-ovi antologiji Bloody Chess.
[[image_5_article_93704]]
Tina Volarič (1980) je ilustratorka in pesnica. Njen prvenec Krožnice večglasnih tišin je leta 2014 izšel pri JSKD kot nagrada uršljanki, najbolj perspektivni mladi književnici. Leta 2025 je pri založbi Goga izšla njena druga pesniška zbirka Nekje notri je uho. Zbirka je bila letos nominirana za Cankarjevo nagrado ter prejela Veronikino nagrado. Obe zbirki je avtorica opremila s svojimi ilustracijami. Kot ilustratorka se največ posveča knjižni ilustraciji, ustvarja avtorske slikanice za otroke in odrasle, ilustrira pa tudi revialne izdaje besedil, glasbene albume, muzejske vodnike, knjižne naslovnice, neodvisne cikle in sodeluje v večdisciplinarnih projektih.
Dejan Koban (1979) je objavil pesniške knjige Tebi (1998), Metulji pod tlakom (2008), Razporeditve (2013), Frekvence votlih prostorov (2016), Klastrfak (2020), najbolj idiotska avtobiografija na svetu in izven (2020), Mrčes (2025) in Nenadejano (2026). Njegove pesmi so prevedene v šestnajst jezikov. Med leti 2006 in 2016 je soorganiziral večere in festivale poezije Mlade rime, od 2016 pa soustvarja neformalno umetniško platformo Ignor. Je interpret svojih verzov v zvočni nojzerski pošasti nevemnevem, s katero je leta 2018 ustvaril album Čisto malo ljudi. Je soustanovil in urednik založbe Črna skrinjica.
[[image_1_article_93704]]
Erika Vouk (1941-2026) je pesnica in prevajalka, Jenkova nagrajenka, Glazerjeva nagrajenka in Prešernova nagrajenka za življenjsko delo. Njen pesniški opus sestavlja devet pesniških zbirk: Bela Evridika (1984), Anima (1990), Belo drevo (2000), Opis slike (2002), Album (2003), Valovanje (2004), Rubin (2008), leta 2007 je izšla knjiga njenih izbranih pesmi Z zamahom ptice neka roka slika, leta 2013 zbirka Lasa pur dir, leta 2019 pa zbirka balad Ta dan. Je avtorica številnih prevodov, še posebej dramskih (Wedekind, Goethe, Müller). Leta 2002 je postala tudi vitezinja poezije na Pesniškem turnirju.
[[image_6_article_93704]]
