Konec tedna, ki je pred nami, bodo številni vrtičkarji izkoristili za zadnja dela na vrtu v tem letu. Seveda, kolikor bodo dopuščale razmere. Sedaj je skrajni čas, da vrt pognojimo, gredice pa prelopatamo. S pravilno jesensko pripravo bomo izboljšali rodovitnost in strukturo tal ter rastlinam zagotovili boljše pogoje za uspešno rast in bogat pridelek v prihodnjem letu.

V tem času gnojimo le s hlevskim gnojem

Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, priporoča, da jeseni uporabljamo samo hlevski gnoj.  "Vse druge organske dodatke, tudi kompost, je bolje uporabiti spomladi, saj je zdaj zanje že prehladno. Razlika je namreč v načinu razgradnje. Ko hlevski gnoj dodamo v tla, potrebuje približno dva meseca, da ga mikroorganizmi začnejo razgrajevati in pretvarjati v obliko, ki jo lahko nato druga skupina mikroorganizmov razgradi v hranila, dostopna rastlinam. Če bi ga v tla dodali šele spomladi, bi bilo prepozno, saj bi rastline hranila že potrebovale, vendar ta še ne bi bila na voljo. Še več, v začetni fazi razgradnje lahko hlevski gnoj celo škoduje rastlinskim koreninam. Zato ga je treba v tla vnesti jeseni."

Kompost pa se začne razgrajevati takoj, ko ga dodamo v tla in temperatura zemlje preseže 15 stopinj ter je na voljo dovolj vlage. To se običajno zgodi spomladi. Razgradnja se začne tudi, če rastlin še nismo posadili. "Zato ga je škoda dodajati prezgodaj, zlasti jeseni, saj se lahko del hranil izgubi."

Gnoj naj ne bo svež, temveč vsaj šest mesecev star.

Kakšni so pravi odmerki?

Strokovnjakinja nadaljuje, da ni nujno, da uporabimo le hlevski goveji gnoj, lahko tudi gnoj drugih živali, pri čemer pa so pomembni pravi odmerki. "Če je založenost tal s hranili normalna, priporočam naslednje odmerke: hlevski oziroma goveji in konjski gnoj: 2,5 litra na kvadratni meter; svinjski gnoj: 2 litra na kvadratni meter; kokošji gnoj: največ 0,5 litra na kvadratni meter. To so okvirne količine, ki jih navajam na podlagi svojih izkušenj. Če pa je v tleh že preveč fosforja, kar je na vrtovih zelo pogosto, je treba navedene odmerke zmanjšati. V primeru povečane založenosti jih lahko zmanjšamo vsaj za polovico. Če je hranil v tleh že preveč, pa lahko za dve leti povsem opustimo gnojenje in nato znova začnemo z manjšimi odmerki."

"Večina vrst gnoja ne vsebuje veliko kalija, vsebujejo pa precej fosforja. Zato moramo pri analizi tal preveriti tudi, ali je fosforja že preveč in ali nam morda primanjkuje kalija. Če je kalija premalo, fosforja pa je dovolj ali celo preveč, priporočam, da spomladi dodamo še 20 do 30 dekagramov kalijevega sulfata na 10 kvadratnih metrov."

Najboljše je klasično lopatanje 

Pri hlevskem gnoju in gnoju drugih živali Miša Pušenjak priporoča, da ga vnesemo v zemljo z lopatanjem. Kompost, mineralna gnojila in organska gnojila v peletih lahko tudi potresemo po gredicah in jih vdelamo s pomočjo prekopalnika. "Pri hlevskem gnoju pa moramo poskrbeti, da ga vnesemo v zemljo. Do njega mora sicer še vedno priti nekaj zraka, vendar ga ne smemo pustiti na površini. Če ostane na vrhu, prihaja do izgub hranil zaradi izhlapevanja, pri tem pa se sproščajo tudi toplogredni plini. Tako da je najboljše klasično lopatanje. Lahko bi poskusili tudi s tako imenovanimi ruskimi vilami, ki pa sicer tla obdelujejo podobno kot motokultivator oziroma freza."

"Vse kar bo zdaj dano na zemljo, mora biti zadelano v tla. Gnoja ne puščamo na površini, saj prihaja do velikih izgub hranil in sproščanja toplogrednih plinov. Izgube nastajajo tudi pri načinu obdelave tal s prekopalniki in ruskimi vilami."

Vrtičkarji, ki uporabljajo sistem brez prekopavanja, praviloma uporabljajo samo kompost in ne hlevskega gnoja.

Na pognojeno gredo sadimo največje porabnike

Gnoj rastlinam zagotavlja hranila približno tri leta. V prvem letu, ko se sprosti približno 50 odstotkov hranil, na pognojeno gredo sadimo največje porabnike hranil. "Na prvem mestu so kapusnice, sledijo plodovke. Primerne so tudi sladka koruza, blitva, radič in endivija, če ne prezimujeta, ter krompir, če tla niso že preveč založena s hranili. Zlasti zgodnji krompir je primernejši od poznega. Korenovke in gomoljnice pa nikakor ne sodijo na sveže pognojeno površino."

Korenovke in gomoljnice pa lahko sadimo v drugem koledarskem letu po gnojenju. Tretje leto pa lukovke, izjema je letni por, in vse nizke stročnice. "Visoki fižol lahko na nekoliko bolj pustih tleh z manj organske snovi sadimo že v drugem letu, vendar ima večina vrtov dovolj hranil, zato ga praviloma uvrščamo v tretje leto. Solato lahko sadimo v vseh treh letih. Prezimno solato je najbolje umestiti v tretje leto. Sladki komarček bi na primer uvrstila v drugo leto, ne v prvo, saj lahko sicer razvije veliko listja, gomolj pa ostane slabše razvit. Tudi manjše rastline, kot so motovilec, špinača in podobne vrtnine, je bolje saditi v drugem ali tretjem letu."

Ne pozabimo na kolobarjenje 

Načeloma ni nič narobe, če jeseni celoten vrt prelopatamo (preorjemo), sploh če imamo težka tla. Zimski mraz namreč razdrobi velike grude zemlje, tako da lahko spomladi tla lažje pripravimo za setev in sajenje. Drugače pa je z gnojenjem - posamezne gredice gnojimo vsako tretje leto, torej vrt razdelimo na tri dele, ki jih izmenično gnojimo (kolobarjenje). 

Pred apnenjem je nujna analiza tal 

Zanimalo nas je še, ali je prav, da jeseni po gredicah potresemo apno. Sogovornica glede tega pove, da je za uporabo apna nujna analiza tal: "Brez nje lahko naredimo veliko škode, saj imajo vrtna tla pogosto že previsoko vrednost pH. Z apnom namreč zvišujemo pH oziroma kisla tla približujemo nevtralnim. Uporabo živega oziroma običajnega apna za vrt zato odsvetujem. Na voljo je tudi mleti apnenec, ki ga lahko kupimo v manjših količinah, čeprav ga ne ponuja vsaka trgovina. Ta je manj agresiven. Apno namreč deluje tudi razkuževalno. Včasih so ga uporabljali za razkuževanje hlevov in zmanjševanje števila muh. Če ga dodamo v tla, lahko uničimo tudi koristne mikroorganizme. Mleti apnenec je nekoliko drugačen. Gre za zmleto kamnino različnih velikosti delcev, od zelo drobnih do večjih. Takšen material lahko dodajamo v večjih količinah, saj se raztaplja postopoma. Najbolje je, da vsebuje tako drobnejše kot debelejše delce. Drobnejši delci začnejo delovati že prej, saj se hitreje raztapljajo v vodi, večji pa se raztapljajo počasneje in lahko učinkujejo še dve ali tri leta oziroma še dlje, odvisno od njihove velikosti. Vendar moramo pred vsakim dodajanjem gnojila ali sredstva, ki spreminja pH tal, nujno opraviti analizo. Le tako vemo, ali je apnenje sploh potrebno."

Apna in organskih gnojil nikoli ne dodajamo hkrati. Med enim in drugim mora miniti vsaj dva meseca.

Kaj pa visoke grede?

Kako pa je z visokimi gredami? Jih pred zimo pustimo pri miru ali je vendarle potrebno kaj postoriti? "Na tisti del visoke grede, ki bo čez zimo prazen, bi položila zaščitno plast organskega materiala, na primer listje, slamo ali seno. Tako zaščitimo prazni del grede pred vremenskimi vplivi. Del, na katerem imamo posevke, pa pustimo takšen, kot je."

Spomladi pa bo potrebno, ker se bo visoka greda čez zimo gotovo posedla, dodati novi material. Pomembno je, da greda ni pregloboko posedena oziroma da njen rob ni previsok. V nasprotnem primeru so rastline na začetku rastne dobe slabše osvetljene, kar lahko povzroča težave pri njihovi rasti.

Je pa jesen tudi primeren čas za izdelavo novih visokih gred. "Čeprav pogosto beremo, da jih je bolje izdelovati spomladi, se mi zdi jesen zelo primerna, saj imamo takrat na voljo več materiala, ki ga lahko uporabimo: listje, slamo, gnoj in druge organske materiale. Veliko lažje jih je zdaj zbrati in sestaviti v plasti."

Res pa je, da je treba po izdelavi visoko gredo pustiti nekaj časa, da se začnejo procesi razgradnje: "Novo visoko gredo je treba po izdelavi za vsaj 14 dni pokriti z organskim materialom. Tako se nekoliko ogrejejo tla in začnejo delovati mikroorganizmi. Vem, da bi marsikdo rad takoj posejal motovilec ali špinačo, vendar je bolje, da rastline najprej vzgoji kot sadike v lončkih in jih nato presadi na prosto. Če bo še čas," zaključi Miša Pušenjak.