Kot so zapisali, so krize v Evropi vse pogostejše in vse bolj zapletene, zato morajo biti pripravljeni tako državljani kot celotne države. Smernice je na evropskem forumu civilne zaščite predstavila komisarka za enakost, pripravljenost in obvladovanje kriz Hadja Lahbib. Kot je dejala, lahko ob nesreči prve ure odločijo vse.
Vsak Evropejec bi moral vedeti, kaj storiti, kako zaščititi družino in kako pomagati drugim. Pripravljenost se po njenih besedah začne doma, v šolah in v skupnosti.
Smernice zajemajo štiri področja
Prvo področje je samooskrba v prvih 72 urah krize, torej v času, ko se pomoč države šele organizira. Komisija priporoča osnovne zaloge in torbo z najnujnejšimi stvarmi, ki jo ljudje pripravijo vnaprej. Drugo je izobraževanje, torej da bi pripravljenost vključili v programe za predšolske in osnovnošolske otroke, z dejavnostmi, ki so primerne za njihovo starost in jih ne plašijo. Tretje področje so invalidi, saj želi komisija zagotoviti, da pri pripravah nihče ne ostane zadaj. Četrto pa je obveščanje o tveganjih in grožnjah, ki naj bi ljudi pravočasno in razumljivo doseglo pred nesrečo, med njo in po njej.
Lahbib ob tem predlaga tudi evropski dan pripravljenosti, ki bi ga praznovali vsako leto 23. oktobra, prvič leta 2027. Datum je obletnica ustanovitve mehanizma civilne zaščite EU iz leta 2001, ki letos obeležuje 25 let.
