Predstavljajte si, da se prijavljate na novo delovno mesto, sklepate pomemben poslovni dogovor ali preprosto spoznavate nove ljudi. Nekdo v spletni iskalnik vpiše vaše ime in priimek, med prvimi zadetki pa se pojavijo novice o kaznivih dejanjih, sodnih postopkih ali celo zaporni kazni. Težava? Oseba, o kateri poročajo mediji, sploh niste vi, temveč vaš soimenjak.

Čeprav z njegovimi dejanji nimate ničesar skupnega, lahko naključno ujemanje imena in priimka povzroči neprijetne nesporazume, vpliva na vaš ugled in potencialno celo na poklicne priložnosti. Toda ali lahko v takšnem primeru zahtevate, da Google odstrani sporne zadetke? Ali imate pravico zahtevati izbris člankov, ki govorijo o povsem drugi osebi? Za pojasnila smo se obrnili na Informacijskega pooblaščenca (IP) in Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.

Zaradi dejanj soimenjaka vam ni treba spreminjati imena ali se zagovarjati

Pri Varuhu človekovih pravic poudarjajo, da osebno ime ni zgolj sredstvo za prepoznavanje posameznika, temveč pomemben del njegove identitete, dostojanstva in družbenega življenja. Pravica do osebnega imena je varovana tako v slovenski zakonodaji kot v mednarodnem pravu človekovih pravic.

»Posameznik ima pravico do svoje identitete in dobrega imena. Ne sme se od njega pričakovati, da bo zaradi ravnanj svojega soimenjaka spreminjal lastno ime ali se neprestano zagovarjal za dejanja, s katerimi nima nobene povezave,« poudarjajo pri Varuhu.

Posebej problematični so primeri, ko ljudje zaradi enakega imena in priimka napačno povezujejo posameznika s kaznivimi dejanji. Takšna zamenjava lahko povzroči stigmatizacijo in negativno vpliva na njegovo zasebno, poklicno ter družbeno življenje. Vendar sama okoliščina, da spletni iskalnik prikaže negativne novice o soimenjaku, še ne pomeni nujno kršitve človekovih pravic. Odločilne so konkretne okoliščine, predvsem način predstavitve informacij, možnost zamenjave identitete in posledice za prizadetega posameznika.

Lahko zaradi soimenjaka izgubite službo ali poslovno priložnost?

Ena od najbolj občutljivih posledic napačne identifikacije se lahko pojavi pri zaposlovanju. Delodajalec, ki pred razgovorom preveri kandidata na spletu, lahko naleti na informacije o njegovem soimenjaku in jih napačno pripiše osebi, ki se poteguje za delovno mesto. Podobno se lahko zgodi pri sklepanju poslovnih dogovorov, kjer imata ugled in zaupanje pomembno vlogo.

Pri Varuhu opozarjajo, da lahko takšno ravnanje posega v posameznikove pravice, vendar vsaka napačna identifikacija še ne pomeni diskriminacije v pravnem smislu. Za takšno opredelitev morajo biti izpolnjeni posebni zakonski pogoji. Lahko pa gre za poseg v osebnostne pravice, nepravilno obdelavo osebnih podatkov ali drugo protipravno ravnanje.

»Varuh poudarja, da je pri odločanju o zaposlitvi ali drugih pomembnih življenjskih priložnostih posebej pomembno, da se odločitve ne sprejemajo na podlagi nepreverjenih spletnih informacij in zgolj ujemanja imena ter priimka,« so nam pojasnili.

Lahko od Googla zahtevate, da odstrani sporne zadetke?

Odgovor je pritrdilen, vendar to še ne pomeni, da bo zahteva tudi uspešna. Pri Informacijskem pooblaščencu pojasnjujejo, da lahko posameznik zahtevo za odstranitev povezav naslovi neposredno na upravljavca spletnega iskalnika. Pri Googlu je za to na voljo poseben spletni obrazec. Ključna težava pa je, da zgolj enako ime in priimek še ne pomenita, da gre tudi za obdelavo osebnih podatkov obeh posameznikov.

»Zgolj dejstvo, da imata dve osebi enako ime in priimek, še ne pomeni, da so novice o eni osebi tudi osebni podatki druge osebe,« pojasnjujejo pri Informacijskem pooblaščencu.

Posameznik mora zato konkretno pojasniti, zakaj se sporni rezultat iskanja nanaša tudi nanj, čeprav izvorni članek govori o drugi osebi. Pri tem so lahko pomembni naslov članka, fotografija, besedilo, ki ga iskalnik prikaže ob povezavi, in druge okoliščine, ki bi lahko ustvarjale napačno povezavo med osebama. To pomeni, da zahteva za odstranitev spletnega zadetka ni avtomatično upravičena zgolj zato, ker posamezniku objava povzroča nelagodje ali neprijetnosti.

Kaj pa pravica do pozabe? Lahko zahtevate izbris svoje spletne preteklosti?

V evropskem pravnem prostoru obstaja tudi tako imenovana pravica do pozabe, ki posamezniku pod določenimi pogoji omogoča zahtevo za izbris osebnih podatkov. Toda ta pravica ni neomejena in ne pomeni, da lahko vsakdo zahteva odstranitev vseh neugodnih informacij o sebi.

Kot pojasnjujejo pri Informacijskem pooblaščencu, je izbris lahko utemeljen denimo takrat, ko osebni podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani. Pri tem pa je treba upoštevati tudi pravico do svobode izražanja in obveščanja.

Posebej pomembno je razlikovanje med odstranitvijo spletnega članka in odstranitvijo povezave iz rezultatov iskanja. Če Google določeno povezavo odstrani iz rezultatov iskanja po imenu posameznika, to še ne pomeni, da je članek izginil s spleta. Na izvornem portalu lahko ostane dostopen tudi v prihodnje.

Enako velja za starejše negativne objave. Tudi če je novica stara več let, to še ne pomeni, da jo mora medij odstraniti. Če je bila objavljena zakonito in še vedno obstaja javni interes zanjo, je lahko njena nadaljnja dostopnost upravičena.

Kaj storiti, če vas ljudje zamenjujejo z obsojenim soimenjakom?

Pri Varuhu človekovih pravic svetujejo, naj posameznik najprej zbere in shrani dokaze o spornih spletnih objavah, rezultatih iskanja in morebitnih posledicah napačne identifikacije. Če spletni članek vsebuje napačne ali zavajajoče podatke, zaradi katerih bi ga bilo mogoče povezati z drugo osebo, se lahko obrne na uredništvo in zahteva ustrezen popravek ali pojasnilo.

Če težava izvira predvsem iz spletnega iskalnika, lahko zahteva odstranitev konkretnih povezav. V zahtevi mora jasno navesti sporne zadetke, razloge za odstranitev in morebitna dokazila, ki potrjujejo njegove navedbe.

Pri Informacijskem pooblaščencu pojasnjujejo, da mora upravljavec posameznika o ukrepih na njegovo zahtevo obvestiti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje v enem mesecu po njenem prejemu. V zahtevnejših primerih se lahko rok podaljša za največ dva dodatna meseca, vendar mora biti posameznik o tem pravočasno obveščen.

Če upravljavec zahtevo zavrne ali nanjo ne odgovori v predpisanem roku, ima posameznik na voljo nadaljnje pravno varstvo. Pri sporih glede medijskih objav, povezanih s svobodo izražanja in obveščanja, so za pravno varstvo pristojna sodišča, ne Informacijski pooblaščenec.

Napačna identiteta je v Sloveniji že povzročila resne zaplete

Čeprav pri Informacijskem pooblaščencu doslej niso obravnavali postopkov, ki bi se neposredno nanašali na negativne spletne objave o soimenjakih, so se že srečali s primeri napačnega pripisovanja osebnih podatkov.

Med drugim so obravnavali primere, ko so bili v zbirkah podatki dveh oseb z enakim imenom in priimkom, zaradi nezadostnega preverjanja pa je bilo določeno dejstvo pripisano napačnemu posamezniku. V nekaterih primerih so upravljavci dokumente, kot so odločbe ali zdravstveni izvidi, celo poslali napačnemu soimenjaku.

Še resnejši primer izpostavljajo pri Varuhu človekovih pravic. Leta 2010 so obravnavali primer zatrjevane zamenjave identitete obdolženca pri podaji kazenske ovadbe. Primer, predstavljen v njihovem letnem poročilu za leto 2011, je opozoril na posledice zaporednih napak policije in sodišča.

Čeprav primer ni bil neposredno povezan s spletnimi objavami, po oceni Varuha kaže, kako resne posledice ima lahko nezadostna skrbnost pri preverjanju identitete posameznika.

Kje je meja med pravico javnosti do obveščenosti in pravico do dobrega imena?

Vprašanje spletnih objav o soimenjakih odpira tudi širšo dilemo: kdaj pravica javnosti do informacij prevlada nad pravico posameznika do varovanja ugleda?

Pri Varuhu poudarjajo, da imajo mediji pravico poročati o resničnih dogodkih javnega pomena, tudi o kaznivih dejanjih in sodnih postopkih. Toda javni interes za poročanje ne upravičuje napačnega povezovanja drugih oseb s temi dogodki.

Pri presoji je treba upoštevati resničnost in aktualnost informacij, njihov javni pomen, položaj vpletenih oseb ter morebitne posledice širjenja. Pomembna je tudi razlika med zakonito objavo novice in njenim dolgotrajnim prikazovanjem med rezultati iskanja po imenu nekoga, ki z dogodkom nima ničesar skupnega.

»Dejstvo, da je spletna objava resnična, samo po sebi še ne pomeni, da ne more povzročiti neupravičenih posledic za pravice drugih oseb,« opozarjajo pri Varuhu.

Ob tem poudarjajo, da cilj ni splošno odstranjevanje resničnih informacij iz javnega prostora, temveč preprečevanje napačne identifikacije in nesorazmernih posledic za nedolžne posameznike. Po njihovem prepričanju mora biti varstvo osebne identitete, dostojanstva in dobrega imena učinkovito tudi v digitalnem okolju, kjer lahko ena sama spletna povezava posameznika spremlja še vrsto let.