Iskanje prostega parkirnega mesta je za številne prebivalce mestnih središč del vsakdana. Čeprav imajo nekateri urejene parkirne dovolilnice, to še ne pomeni, da bodo ob vrnitvi domov tudi našli prosto mesto za svoje vozilo. S podobnimi izzivi se soočajo številna evropska mesta, ki vprašanje parkiranja rešujejo na različne načine.

V Mariboru je problematika parkiranja v širšem mestnem središču že dlje časa predmet razprav, v zadnjem obdobju pa nanjo ponovno opozarja tudi Civilna iniciativa MARIBOR: Prebivalcem prijazno mesto. Ta se zavzema za uvedbo prednostnega parkiranja za stanovalce v parkirni coni 3, pri čemer se sklicuje na ureditve v drugih evropskih mestih. 

Preverili smo, kako je parkiranje za stanovalce urejeno v Mariboru, Ljubljani in avstrijskem Gradcu ter kakšne možnosti ponujajo sistemi prednostnega parkiranja.

Maribor: Dovolilnica omogoča parkiranje, ne zagotavlja pa prostega parkirnega mesta

V Mestni občini Maribor je parkiranje urejeno po posameznih plačljivih parkirnih conah. Stanovalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko pridobijo parkirno dovolilnico, s katero lahko parkirajo na območju, za katero je bila izdana. Stanovalec s stalnim prebivališčem na območju plačljive parkirne cone, ki je lastnik vozila, lahko ob plačilu predpisanih stroškov pridobi dovoljenje in dovolilnico za obdobje dveh let.

Za stanovalce z začasnim prebivališčem oz. najemnike na območjih plačljivih con, od 6 do 11, je predvidena možnost pridobitve dovolilnice za obdobje enega leta. Posebna pravila veljajo tudi za službena vozila pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in organov lokalnih skupnosti.

V posameznih cona je pod določenimi pogoji mogoče pridobiti tudi več dovolilnic. Ob oddaji vloge je treba poravnati upravno takso, ki po navedenih podatkih znaša 22,60 evra pri fizični in 18,10 evra pri elektronski vlogi. Podrobnejši pogoji so objavljeni na spletni strani Mestne občine Maribor v rubriki Vloge in obrazci.

Toda pri tem obstaja pomembna razlika: pridobljena dovolilnica stanovalcu omogoča parkiranje v skladu s predpisanim režimom, ne zagotavlja pa mu prostega parkirnega mesta v bližini doma. Prav to vprašanje je v ospredju pobude Civilne iniciative, ki predlaga, da bi del parkirnih površin v coni 3 namenili prednostnemu parkiranju prebivalcev.

Ljubljana: Različne cone, različne cene in omejitve

Podoben sistem parkirnih dovolilnic poznajo tudi v Ljubljani, kjer parkirne površine upravlja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice. Prestolnica je razdeljena na več parkirnih con, v katerih veljajo različni pogoji za pridobitev dovolilnic. V coni 1, ki zajema ožje mestno jedro, lahko stanovalci s stalnim prebivališčem pridobijo eno letno dovolilnico na stanovanjsko enoto. Njena cena po navedenem ceniku znaša 100 evrov.

V coni 2 sta na stanovanjsko enoto predvideni največ dve dovolilnici. Prva stane 100 evrov, druga pa 200 evrov. Dovolilnico lahko pod predpisanimi pogoji pridobijo stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem.

V coni 3 in posameznih soseskah je mogoče pridobiti do tri letne dovolilnice na stanovanjsko enoto. Cena prve znaša 60 evrov, druge 120 evrov in tretje 180 evrov. V navedene zneske sta vključeni parkirna in upravna taksa. Različne cene in omejitve števila dovolilnic omogočajo prilagajanje parkirnega režima posameznim območjem mesta. Vendar tudi takšna ureditev ne pomeni nujno, da imajo vsi imetniki dovolilnic zagotovljeno parkirno mesto.

Štepanjsko naselje pokazalo, kako občutljivo je vprašanje parkiranja

Da lahko spremembe parkirnega režima povzročijo precejšnje nezadovoljstvo prebivalcev, je pokazal tudi primer ljubljanskega Štepanjskega naselja. Napovedana sprememba ureditve parkiranja je sprožila nasprotovanje dela stanovalcev, ki so se povezali v civilno iniciativo in začeli zbirati podpise za referendum o občinskem odloku.

Po podatkih iz gradiva pobudnikov je bilo zbranih 14.051 veljavnih podpisov za razpis referenduma, na katerem so volivci odločali o sporni ureditvi. Čeprav je spremembam nasprotovalo veliko število udeležencev glasovanja, zahtevani kvorum za zavrnitev odloka ni bil dosežen.

Primer je pokazal, da vprašanje parkiranja presega zgolj določanje cen in časovnih omejitev. Posega tudi v vsakodnevne navade prebivalcev, dostopnost stanovanjskih območij in razumevanje uporabe javnega prostora. Ob tem ostaja pomembno tudi vprašanje lastništva posameznih parkirnih površin, saj niso vsa parkirišča nujno v enakem pravnem položaju.

Gradec: Del parkirnih mest namenjen prednostno prebivalcem

Zanimiv primer urejanja parkiranja predstavlja avstrijski Gradec, kjer imajo stanovalci v modrih in zelenih parkirnih conah možnost pridobitve posebne parkirne dovolilnice. Ta jim omogoča parkiranje na določenem območju njihovega stanovanjskega okrožja brez običajnih časovnih omejitev, vendar morajo za njeno pridobitev izpolnjevati določene pogoje.

[[image_3_article_94410]]

Prosilec mora imeti prijavljeno prebivališče na območju plačljive parkirne cone, izpolnjevati pogoje glede uporabe vozila in praviloma ne sme imeti na voljo lastnega oziroma najetega parkirnega mesta ali garaže v bližini prebivališča. Dovolilnica se praviloma izda za obdobje dveh let, njena cena pa je odvisna od parkirnega območja in veljavnega cenika.

Poleg sistema dovolilnic je Gradec začel uvajati tudi rešitve prednostnega parkiranja za prebivalce. Po podatkih, ki jih navaja Civilna iniciativa, je bil leta 2025 predstavljen ukrep, po katerem naj bi na določenih območjih stanovalcem prednostno namenili del parkirnih mest. Namen takšne ureditve je prebivalcem olajšati parkiranje v bližini njihovih domov, zlasti na območjih, kjer za omejeno število parkirnih mest tekmujejo stanovalci, zaposleni in drugi obiskovalci mesta.

Prednostno parkiranje poznajo tudi italijanska mesta

Različne oblike prednostnega parkiranja za stanovalce poznajo tudi v Italiji. V številnih mestih so posamezne parkirne površine oziroma območja urejena tako, da imajo prebivalci z ustreznim dovoljenjem posebne pravice pri parkiranju.

[[image_1_article_94410]]

[[image_2_article_94410]]

Takšne ureditve se razlikujejo od mesta do mesta. Ponekod gre za posebej označena parkirna mesta za stanovalce, drugod za območja, kjer lahko imetniki dovolilnic parkirajo pod ugodnejšimi pogoji kot drugi vozniki. Pri tem je treba razlikovati med parkirno dovolilnico, ki omogoča uporabo določenega območja, in parkirnimi mesti, ki so izrecno rezervirana za določeno skupino uporabnikov. Prav slednja rešitev je lahko posebej zanimiva za gosto poseljena mestna središča, kjer povpraševanje po parkiranju pogosto presega razpoložljive zmogljivosti.

Kaj predlaga Civilna iniciativa MARIBOR?

Civilna iniciativa MARIBOR: Prebivalcem prijazno mesto opozarja na parkirne razmere v širšem središču mesta, predvsem na območju parkirne cone 3. Njeni predstavniki menijo, da bi bilo treba pri urejanju parkiranja več pozornosti nameniti potrebam prebivalcev, ki na tem območju živijo in vsakodnevno potrebujejo dostop do svojih stanovanj.

Zato predlagajo uvedbo prednostnega parkiranja za stanovalce, pri čemer kot možne primere navajajo rešitve iz drugih evropskih mest. Pobuda odpira vprašanje, ali bi bilo mogoče del obstoječih javnih parkirnih površin nameniti predvsem prebivalcem oziroma kako bi bilo takšen sistem mogoče vključiti v sedanjo ureditev parkiranja v Mariboru.

Ob tem bi bilo treba upoštevati tudi potrebe drugih uporabnikov mestnega prostora, med njimi zaposlenih, obiskovalcev, obrtnikov in uporabnikov poslovnih prostorov.