Novela zakona o zaščiti živali je trenutno v postopku priprave, zato predlagane rešitve še niso dokončne, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo. Za pripravo novele je bila imenovana delovna skupina, ministrstvo pa bo pri pripravi upoštevalo strokovna mnenja, dejanske razmere na terenu in stališča nevladnih organizacij.
Ministrstvo napoveduje uravnotežene rešitve
Kot so na ministrstvu spomnili v objavi na vladni spletni strani, je kmetijski minister Janez Cigler Kralj ob nastopu mandata napovedal odpravo oziroma prilagoditev najbolj spornih ukrepov v zakonu o zaščiti živali, ki jih je lani poleti sprejela prejšnja vlada.
Ob tem je poudaril, da mora zaščita živali temeljiti na strokovnosti, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki vsak dan skrbijo za živali in pridelujejo hrano.
Napovedal je tudi, da bodo prihodnje zakonske rešitve uravnotežene, izvedljive ter oblikovane v dialogu s kmeti, lastniki živali, veterinarsko stroko in civilno družbo.
Delovna skupina že pripravlja novelo
V skladu s to zavezo so na ministrstvu imenovali široko vključujočo delovno skupino za pripravo novele zakona. Ta po pojasnilih ministrstva svoje delo izvaja skladno z načrtovano vsebinsko in časovno dinamiko.
Po zagotovilih ministrstva bo novela ohranjala raven zaščite živali v skladu z zahtevami Evropske unije.
Na ministrstvu so ob tem pojasnili, da sta tako ministrstvo kot Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v zadnjih dneh prejela večje število dopisov z enako oziroma zelo podobno vsebino, ki se nanašajo na določbe novele zakona o zaščiti živali.
Ker gre za množico vsebinsko primerljivih pobud, vsem pošiljateljem enotno sporočajo, da so bila njihova stališča prejeta in evidentirana ter da bodo upoštevana kot prispevek javnosti v postopku priprave predpisa.
Javna obravnava bo sledila po pripravi osnutka
Na ministrstvu poudarjajo, da bo zainteresirana javnost v nadaljnjem postopku imela možnost, da se v okviru javne obravnave seznani s konkretnimi predlaganimi rešitvami ter nanje poda pripombe in predloge.
»Zainteresirana javnost bo imela v nadaljnjem postopku tudi možnost, da se v okviru javne obravnave predloga novele seznani s konkretnimi predlaganimi rešitvami ter nanje poda pripombe in predloge,« so dodali.
Osnutek novele zakona trenutno še ni pripravljen za javno objavo. »Ko bo, bo javnost o tem pravočasno obveščena,« so sklenili na ministrstvu.
Dnevnik poročal o umaknjenem predlogu
Po poročanju Dnevnika je pristojno ministrstvo pred dnevi na portalu e-demokracija objavilo predlog zakonskih sprememb, a ga je kmalu zatem umaknilo. Kot naj bi pojasnili, je bila objavljena napačna različica.
Po poročanju Dnevnika je ta različica med drugim predvidevala podaljšanje prepovedi reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Prepoved bi morala začeti veljati 1. januarja 2029, po objavljenem predlogu pa bi se začetek prestavil do konca leta 2034.
Predlog je po poročanju Dnevnika posegal tudi na področje kastracije pujskov. Kastracija do sedem dni starih pujskov od začetka tega leta ni več dovoljena brez anestezije in analgezije, objavljena različica predloga pa je predvidevala možnost izvedbe posega brez anestezije, če bi ga opravil veterinar ali ustrezno usposobljena oseba v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo.
Predlagane spremembe tudi pri čipiranju mačk in privezovanju psov
Glede obveznega čipiranja lastniških mačk, ki naj bi bilo obvezno od 1. januarja 2027, je bilo v za kratek čas objavljenem predlogu zakonskih sprememb zapisano, da bi bilo čipiranje obvezno le, če bi lastnik mačko prodal, oddal ali jo komu podaril. V drugih primerih bi bila odločitev za čipiranje prostovoljna.
Predlog je po poročanju Dnevnika posegal tudi v ureditev trajnega privezovanja psov, saj naj bi se prepoved tega ukrepa omilila.
Ker je ministrstvo objavljeno različico nato umaknilo, navedene rešitve po njegovih aktualnih pojasnilih še niso dokončne.
Društvo AETP kritično do umaknjenega predloga
Na pred tednom dni objavljeno in kmalu zatem umaknjeno različico predloga zakonskih sprememb so se po poročanju Dnevnika odzvali tudi v društvu AETP, ki se zavzema za zaščito rejnih živali.
Predsednik društva Samo Curk je ob tem dejal: »Zaščito živali so izborili ljudje, skoraj 30.000 jih je podpisalo pobudo. Zdaj pa vlada predlaga, da bi pujske spet rezali na živo, kokoši pa še skoraj celo desetletje trpinčili v krutih kletkah. To je nestrokovno, škodljivo za živali in pomeni teptanje volje ljudi.«
Ministrstvo medtem poudarja, da novela še ni dokončno pripravljena in da bo javnost s konkretnimi predlaganimi rešitvami seznanjena v okviru javne obravnave.
