Na vrh lestvice 100 najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Finance Manager, ostajata Vesna in Dari Južna. Na drugo mesto se je povzpela družina Šešok, na tretjem sta Iza Sia in Samo Login. Skupno premoženje stoterice se je povečalo za 12 odstotkov na 12,53 milijarde evrov. Na lestvici so tudi športniki, najpremožnejši ostaja Luka Dončić.

Na lestvici pretežno lastniki uspešnih podjetij

Kot izpostavljajo pripravljalci lestvice, glavnino te še vedno sestavljajo lastniki uspešnih slovenskih podjetij, ki jih vse pogosteje spremljajo tudi kot upravljavce družinskega kapitala. "Ob osnovnem poslu gradijo portfelje delnic, obveznic, skladov, nepremičnin in drugih lastniških deležev. Ustvarjeni presežki dobivajo jasnejšo naložbeno politiko, nekateri podjetniki pa upravljanje naložb tudi organizacijsko ločujejo od osnovne dejavnosti," so poudarili.

Zakonca Južna vredna več kot pol milijarde evrov

Premoženje zakoncev Južna, ki sta lastnika skupine Perspektiva, so ocenili na 622 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot lani. Kot pomemben razlog so izpostavili približno 10-odstotni delež v Petrolu, vreden okoli 240 milijonov evrov, kar je približno 30 milijonov več kot ob lanskem ocenjevanju. "Višjo oceno podpirajo tudi boljše poslovanje skupine, ki je lani ustvarila 48,9 milijona evrov čistega dobička, povečanje denarne blazine, Petrolove dividende in prodaja deleža v Telekomu Slovenije. Zakonca imata več kot 100 milijonov evrov naloženih v zakladne menice," so navedli.

Družina Šešok skočila na drugo mesto

Na drugo mesto se je z lanskega tretjega letos dvignila družina Šešok, katere premoženje ocenjujejo na 481 milijonov evrov oz. približno četrtina več kot lani. "Glavni vir ostaja skupina Iskra, pomembni pa so tudi nepremičnine in druge naložbe. K višji oceni največ prispevata rast vrednotenj primerljivih elektroenergetskih podjetij in pričakovano izboljšanje Iskrinega poslovanja," so izpostavili pri reviji. Ob tem so dodali, da skupina za letos napoveduje približno 316 milijonov evrov prihodkov in 26 milijonov evrov čistega dobička.

Premoženje Ize Sie Login in Sama Login, ki si po lanskem drugem letos delita tretje mesto, je medtem ocenjeno na 414 milijonov evrov, kar je enako kot lani.

Kdo so preostali milijonarji?

Na petem mestu je Boštjan Bandelj (+šest odstotkov na 343 milijonov evrov), ki stoji za podjetjema Belektron in NGEN, na šestem pa Jure Knez (+štiri odstotke na 329 milijonov evrov) iz trboveljskega Dewesofta. Sedmouvrščeni je Damian Merlak (-tri odstotke na 303 milijone evrov), ki je obogatel s kriptovalutami in nato bogastvo vložil v razne dejavnosti, na osmem pa sta pristala Ivo in Anastasia Taja Boscarol (+sedem odstotkov na 281 milijonov evrov), ki po prodaji izdelovalca električnih letal Pipistrel vlagata v različne projekte.

Na devetem mestu je podjetnik Igor Akrapovič (+15 odstotkov na 275 milijonov evrov), lastnik istoimenskega mednarodno uspešnega podjetja, ter na 10. Izet in Hajrija Rastoder (+46 odstotkov na 262 milijonov evrov), ki ob dobavitelju banan Derby premoženje ustvarja z raznimi naložbami.

Večje število milijonarjev od lani

Prag za uvrstitev na lestvico je bil s 46,1 milijona evrov za 1,7 milijona višji kot lani. Pri reviji opozarjajo tudi na izrazito širitev kluba tistih, katerih premoženje ocenjujejo na vsaj 100 milijonov evrov. Medtem ko jih je bilo lani 34, jih je letos že 46.

Med stoterico je letos šest novincev, kar je največ v zadnjih petih letih, in pet povratnikov. Najvišje je med novinci z ocenjenimi 85,1 milijona evrov uvrščen Blaž Gorjup, ustanovitelj skupine HCG. Po pojasnilih snovalcev lestvice njegova podjetja Hermes Consilium, PharmaLinea in ErgoPharma povezujejo dobavo sestavin, razvoj in proizvodnjo prehranskih dopolnil. Pomemben mejnik je bil tudi vstop francoske skupine ANJAC Health & Beauty, ki je lani pridobila 47,51-odstotni delež HCG.

Lastniki Kolektorja z najvišjim skokom

Med tistimi, ki so naredili največje skoke, so tudi Kolektorjevi lastniki, ki so jim ocene premoženja povišali za približno 57 odstotkov. "V ozadju je predvsem uspeh elektroenergetskega dela skupine s črnuško Etro, proizvajalcem energetskih transformatorjev. Povpraševanje spodbujajo naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo in podatkovne centre, rast poslovanja pa spremlja močno povečanje denarnih presežkov," so navedli. Ob tem so dodali, da je uspeh skupine med novince pripeljal tudi njenega 3,1-odstotnega lastnika Ivana Leskovca, ki mu pripisujejo 52,1 milijona evrov premoženja.

Med povratniki je najvišje uvrščen lastnik gradbenega podjetja Trgograd Andrej Poglajen z ocenjenimi stotimi milijoni evrov. "Odločilen preskok je prinesla prodaja stanovanj v ljubljanskem Bežigrajskem trojčku," so poudarili pri reviji Finance Manager. Med tistimi, ki so se vrnili na lestvico, so tudi Blaž Miklavčič iz gradbenega podjetja GH Holding, lastnika izdelovalce toplotnih črpalk Kronoterm Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak, Janez Škrabec iz inženirskega podjetja Riko ter Boštjan Marovt, ki s 46,1 milijona evrov zaokroža letošnjo stoterico.

Najpremožnejši športnik ostaja Luka Dončić

Pri dobri četrtini uvrščenih na lestvico ocene vsaj deloma temeljijo na kupninah od prodaje podjetij ali športnih zaslužkih. Pri 23 uvrstitvah so upoštevali prejete kupnine, pri štirih športnikih pa ocenjene neto karierne zaslužke. Najpremožnejši med njimi ostaja Luka Dončić, ki je ob ocenjeni rasti premoženja za 23 milijonov na 149 milijonov evrov na 23. mestu. Premoženje Gorana Dragića so ocenili na 69,4 milijona evrov, Jana Oblaka na 65,2 milijona in Anžeta Kopitarja na 49,9 milijona. "Lestvici se približuje Tadej Pogačar, ki bi se ob sedanjih zaslužkih in pričakovanem zviševanju vstopnega praga nanjo utegnil uvrstiti čez dve leti," so še izpostavili.

Bilance podjetij ostajajo trdne

Kot še poudarjajo pri reviji Finance Manager, bilance številnih podjetij v lasti najpremožnejših ostajajo trdne, zadolženost je skromna, denarne blazine pa velike. To podjetnikom omogoča financiranje razvoja, novih proizvodnih zmogljivosti in prevzemov predvsem z lastnimi sredstvi.

"Poslovno okolje kljub temu ni enako naklonjeno vsem. V predelovalnih dejavnostih dobičkovne marže obremenjujejo stroški dela in energije, deli avtomobilske dobaviteljske verige ostajajo pod pritiskom. Na drugi strani elektroenergetska podjetja izkoriščajo veliko povpraševanje, povezano z energetskim prehodom in rastjo podatkovnih centrov, polne knjige naročil pa spremljamo tudi pri nekaterih gradbincih," so še pojasnili pripravljalci lestvice.

STA