Teslin sistem FSD je po novem dovoljen tudi v Sloveniji. Avtomobil lahko opravi velik del vožnje, toda ob nesreči odgovornost ostaja na vozniku. Teslin sistem Full Self-Driving (Supervised) oziroma FSD je septembra dobil zeleno luč tudi v Sloveniji. Vozilo lahko z njegovo pomočjo pospešuje, zavira, zavija, menja vozne pasove in opravlja druge naloge, vendar kljub imenu ne gre za povsem avtonomno vožnjo.

Voznik mora dogajanje ves čas spremljati in biti pripravljen prevzeti nadzor. Tesla tudi sama opozarja, da uporaba FSD avtomobila ne spremeni v avtonomno vozilo. Slovenija se je tako pridružila evropskim državam, v katerih je uporaba sistema dovoljena. Naročnina na FSD pri nas znaša 99 evrov na mesec.

Avto vozi, odgovoren pa ostaja voznik

Kaj se torej zgodi, če Tesla med vožnjo z vključenim FSD povzroči prometno nesrečo? Odgovornost se zgolj zaradi uporabe sistema ne prenese na Teslo. Ker FSD zahteva stalen nadzor, za vožnjo še vedno odgovarja voznik.

Podobno velja pri avtomobilskem zavarovanju. Oškodovanec je pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti upravičen do odškodnine ne glede na to, kateri asistenčni sistem je bil v času nesreče vključen. Pri kasku uporaba odobrenega sistema praviloma prav tako ne pomeni, da voznik ostane brez izplačila. Pomembno pa je, ali je sistem uporabljal skladno z navodili, spremljal vožnjo in spoštoval prometne predpise.

Drugače bi lahko bilo, če bi preiskava pokazala, da je nesrečo povzročila napaka sistema. V takšnem primeru bi lahko prišlo tudi do vprašanja odgovornosti proizvajalca. Pomembni bi bili podatki, ki jih beleži avtomobil – med drugim, ali je bil FSD vključen, kaj je vozilo počelo pred nesrečo ter kako se je voznik odzival na opozorila sistema.

Bi lahko zaradi FSD plačevali manj za zavarovanje?

Avtomatizirana vožnja bi lahko v prihodnosti vplivala tudi na cene avtomobilskih zavarovanj. Zavarovalnici Sava in Grawe FSD trenutno ne uporabljata kot samostojnega kriterija pri določanju premije, medtem ko Triglav pri zavarovanju že upošteva nekatere varnostne in asistenčne sisteme. Pri ustrezno opremljenih vozilih je mogoče pri določenih avtomobilskih zavarovanjih pridobiti do 20 odstotkov popusta.

Podoben model bi se lahko v prihodnosti razširil tudi na uporabo FSD. Zavarovalnica bi denimo lahko upoštevala, koliko kilometrov voznik prevozi z vključenim sistemom, kako pogosto mora poseči v vožnjo in koliko opozoril prejme. Takšen pristop že obstaja v ZDA, kjer Tesla Insurance pri nekaterih zavarovanjih upošteva delež kilometrov, prevoženih z vključenim FSD.

Manj nesreč, a dražja popravila

Napredna tehnologija pa ima tudi drugo plat. Asistenčni sistemi lahko pomagajo preprečevati nesreče, vendar so sodobni avtomobili zaradi številnih kamer, radarjev in senzorjev dražji za popravilo. Še posebej to velja za električna vozila. Nemško zavarovalno združenje GDV je v analizi podatkov do konca leta 2025 ugotovilo, da so bila popravila električnih avtomobilov po trčenjih približno deset odstotkov dražja kot pri primerljivih vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Dodatne stroške lahko predstavljajo tudi kalibracije kamer, radarjev in drugih asistenčnih sistemov po popravilu. Čeprav avtomobili tako prevzemajo vse več nalog voznika, je pri trenutni stopnji tehnologije meja odgovornosti še precej jasna: voznik lahko volan prepusti sistemu, odgovornosti pa za zdaj ne.