Zgodi se, da naletimo na žival, ki tava, zgleda izgubljeno. Velikokrat smo mi tisti, ki ji lahko rešimo življenje in jo zavarujemo pred vozečimi avtomobili in preostalimi nevarnostmi. In kaj storiti v takšnem primeru? Govorili smo z operativnim vodjem Zavetišča za živali Maribor Tomažem Kristaničem, ki svetuje, da je najbolje, da najprej preverimo okolico ali morda kdo žival že išče: “Tudi ni napačno, če se pri okoliških hišah povpraša ali morda kdo žival pozna in se na ta način lahko žival čimprej vrne k skrbniku.”
Lahko jo peljete tudi k bližnjemu veterinarju
Žival lahko sicer peljete tudi k bližnjemu veterinarju, kjer bo preveril ali je žival čipirana. V primeru, da bodo podatki lastnika znani, vam le teh veterinar ne sme zaupati zaradi zakona o varstvu podatkov. Na tem mestu steče nadaljnje sodelovanje z zavetiščem za živali. V zavetišče, s katerim ima občina pogodbo, se je potrebno obrniti tudi v kolikor živali nihče ne pozna. Mariborsko zavetišče lahko pokličete od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro ali med 13. in 15. uro na telefonsko številko 02/480-16-60 ali dežurno telefonsko številko 031/788-822 kjer so dosegljivi 24 ur vsak dan v tednu. “Po dogovoru lahko najditelj žival sam pripelje v zavetišče ali gre naš terenski oskrbnik žival iskat,” pove Kristanič.
Dnevna oskrbnina za odraslega psa nekaj manj kot 15 evrov
Ob prihodu v zavetišče je vsaka žival veterinarsko pregledana. V primeru, da je označena z mikročipom, se obvesti skrbnika, ki pride svojo žival prevzeti. Pri tem nastanejo stroški, ki so različni. Kot pove vodja zavetišča so obračuna dnevna oskrbnina, kilometrina in delovna ura oskrbnika. Dnevna oskrbnina za odraslega psa znaša 14,64 evrov, za mačko in ostale živali 9,76 evrov. Celotni cenik najdete TUKAJ.
Kadar žival ni čipirana, se žival slika z opisom kraja najdbe in objavi na spletni strani zavetišča ter njihovem Facebook profilu. Ob sprejemu se vsaka žival označi z mikročipom in se izda pripadajoč potni list. Živali se cepi proti nalezljivim bolezni, prav tako dobijo sredstva proti zunanjim in notranjim zajedalcem, se jih stehta, izmeri se telesna temperatura oz. opravi splošni klinični pregled. “Kasneje se cepljenje proti nalezljivim boleznim ponovi oz. pse cepi tudi proti steklini. Vse živali se tudi sterilizira/kastrira. Ko je vse našteto opravljeno, je žival pripravljena za posvojitev in lahko gre v nov dom.”
Ljudje vedno bolj skrbijo za svoje živali
Vodja zavetišča pove, da je vedno več živali označenih, steriliziranih/kastriranih, tako da ljudje vedno bolj skrbijo za svoje živali, vendar še vedno veliko premalo: “Še vedno je veliko preveč živali zaprtih v premajhne bokse, pripetih na kratke verige, živali niso sterilizirane in je posledično ogromno nezaželenih legel, mladiči pa na koncu pristanejo v koših za smeti, odvrženi v gozd, prepuščeni sami sebi, kjer poginjajo počasne krute smrti.”
Vsak, ki se odloči, da želi imeti žival, ne glede na vrsto živali, naj se najprej podrobno pozanima o vsem kar žival potrebuje. Potreben je življenjski prostor, prehrana, življenjska doba, karakterne in pasemske značilnosti, možne bolezni, vračunati stroške sterilizacije/kastracije in ostalih možnih veterinarskih stroških, imeti izdelan plan kam dati žival v primeru daljše odsotnosti, hospitalizacije, dopusta,… “Naša največja želja je, da bi se mentaliteta ljudi za oskrbo živali toliko spremenila, da zavetišča sploh ne bi potrebovali,” pove Kristanič ob koncu.