Na območju Mestne občine Maribor je 212 zaklonišč, od tega je 178 zaklonišč osnovne in 34 zaklonišč dopolnilne zaščite. Zaklonišča so v večstanovanjskih stavbah, šolah, vrtcih in zavodih, pa tudi v gospodarskih objektih.

“Status javnih zaklonišč ima 11 zaklonišč osnovne zaščite, ki imajo skupno kapaciteto 1.250 oseb. Kapaciteta vseh zaklonišč v mariborski občini pa znaša 36.444 oseb,” so povedali na Mestni občini Maribor.

Seznam vseh zaklonišč v Sloveniji najdete na tej spletni povezavi.

Rovi pod Piramido (foto: Igor Unuk)

V polovici slovenskih občin zaklonišč sploh ni

Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje imajo pri nas najvišji delež prebivalstva z zagotovoljenim zaklonilnim mestom v občini Trbovlje (okoli 55 odstotkov), sledijo občine Ljubljana (45 odstotkov), Ruše (43 odstotkov), Celje (36 odstotkov) in Maribor (33 odstotkov). Povedano drugače: zaklon bi lahko poiskal le vsak tretji Mariborčan. V približno polovici slovenskih občin nimajo niti enega zaklonišča.

Po podatkih Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje imamo v Sloveniji trenutno 2.224 zaklonišč, v katerih je skupno 348.537 zaklonilnih mest. Prostor v zaklonišču ima torej le slabih 17 odstotkov prebivalcev Slovenije, večinoma v urbanih središčih.

Mariborska zaklonišča bi lahko pripravili v manj kot 24 urah

Po oceni mariborske občinske Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje bi mariborska zaklonišča v primeru agresije, radioaktivnih padavin, požarov, učinkov kemičnega orožja ali druge nevarnosti za dejansko uporabo lahko pripravili v 24 urah ali še v krajšem roku.

Na mariborski občini so zagotovili: “V javnih zakloniščih se, v okviru razpoložljivih sredstev, izvajajo redna vzdrževalna dela.” Razkrili so še, da v naslednjih letih gradnje novih zaklonišč ni v načrtu.

Je v kleti vašega bloka zaklonišče?

V kakšnem stanju so zaklonišča v večstanovanjskih in gospodarskih objektih, na Mestni občini Maribor ne vedo, saj za izvajanje nadzora nad temi prostori nimajo pristojnosti.

Za zaklonišča v zasebni lasti bi morali skrbeti njihovi lastniki: voditi knjigo vzdrževanja in na vsakih deset let opraviti (in plačati) kontrolni preizkus zaklonišča. Z nakupom stanovanja v stavbi, ki ima zaklonišče, so torej stanovalci prevzeli tudi skrb za zaklonišče.

V mariborskem podjetju Ekosystem so povedali, da kontrolni pregled zaklonišča za stanovanjski blok stane od 300 do okoli 800 evrov: “So pa ti kontrolni pregledi zaklonišč v individualni lasti bolj izjema kot pravilo.”

Tri mariborska zaklonišča prepevajo

Na Mestni občini Maribor štiri javna zaklonišča oddajajo v najem; tri glasbenim skupinam in eno strelskemu društvu. Cena uporabe znaša 1,5 evra na kvadratni meter prostorov. “Na ta način se ustvarajo prihodki iz naslova najemnin, ki so namenjeni izvajanju vzdrževalnih del na objektih,” so povedali na Mariborski občini.

Dejali so še, da imajo z najemniki dobre izkušnje: “Zaradi  redne uporabe zaklonišč je zagotovljeno prezračevanje prostorov, ogrevanje in hkrati nadzor pred vdori vandalov.”

V zakloniščih tudi mize in stoli

Zaklonišča na območju Slovenije so gradili od leta 1973, večinoma so jih dokončali še v času bivše Jugoslavije. Gradbena zakonodaja je v preteklosti določala gradnjo zakloniščnega prostora v kletni etaži ali pa obvezno ojačitev prve plošče, tako da bi ta vzdržala rušenje nanjo, tudi pri gradnji eno- ali dvostanovanjskih objektov. Pred leti se je pojavila pobuda, da bi sistem zaklonišč kot nekaj nepotrebnega in preživetega povsem ukinili, a se to doslej še ni zgodilo.

Zaklonišča osnovne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radioaktivnimi padavinami, požari in učinki kemičnega orožja. Zaklonišča morajo biti praviloma vkopana in v sklopu objekta.

Glede na tip zaščite morajo zaklonišča obsegati različne prostore: kuhinjo, sanitarne prostore in suha stranišča ter prostore za odpadke, prezračevalne in električne naprave, predfilter, vodo, skladiščenje opreme in dekontaminacijo ter celo ločene prostore za medicinsko pomoč ter vodenje in administracijo zaklonišča.

Poskrbljeno mora biti za razsvetljavo, prezračevanje, telekomunikacijske povezave in zalogo vode. Bivalni prostori morajo biti opremljeni s sedeži in ležišči, po potrebi tudi z mizami, stoli in policami. V zakloniščih sta obvezni še gasilska in samoreševalna oprema.