Z junijem je v javnem sektorju v okviru plačne reforme predvideno tretje povišanje plač. Do zvišanja z junijskimi plačami, ki jih bodo zaposleni prejeli na račune julija, je upravičena večina javnih uslužbencev. Izjema so tisti, ki so končne plače dosegli že s prvima dvigoma v lanskem letu.
Plačna reforma se izvaja postopoma
Plačna reforma se je začela uveljavljati v začetku lanskega leta. Temelje zanjo je postavil zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki določa postopno zviševanje plač v šestih obrokih.
Ker se osnovne plače v okviru reforme ne zvišujejo vsem zaposlenim enako, se razlikuje tudi število posameznih povišanj. Nekateri javni uslužbenci so z dvigoma januarja in oktobra lani že dosegli končno višino plače. Ob začetku reforme je bilo takšnih približno 13 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Kako se bodo plače zvišale letos?
Za preostale zaposlene zakon določa, da bodo celotni preostanek povišanja prejeli naenkrat, če ta ne presega 70 evrov. V primerih, ko je znesek višji, se osnovna plača zviša za 12 odstotkov celotnega povišanja, vendar najmanj za 70 evrov.
Po aktualnem junijskem usklajevanju so v okviru reforme predvideni še trije dvigi plač: decembra letos, julija 2027 in januarja 2028.
Reforma bo državo stala več kot milijardo evrov
Po vladnih ocenah ob zaključku pogajanj naj bi plačna reforma v štirih letih državni proračun obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov.
Sprva je bilo predvideno, da se bodo sredstva za plače v letu 2025 povečala za sedem odstotkov, vendar so bile jeseni ocene že popravljene na 11 odstotkov. Po podatkih ministrstva za javno upravo so se sredstva za plače leta 2025 v primerjavi z letom prej povečala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov ter dosegla skupno 6,6 milijarde evrov.
Višji stroški niso posledica le plačne reforme
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da povečanje sredstev za plače ni zgolj posledica plačne reforme. Del stroškov izhaja tudi iz drugih obveznosti in dogovorov za posamezne dele javnega sektorja, ki sicer vplivajo na plače, vendar niso neposredno povezani s samo reformo.
Večja fleksibilnost pri določanju plač
Eden ključnih ciljev prenove sistema je bila tudi večja konkurenčnost javnega sektorja. Zato novi sistem omogoča več fleksibilnosti pri določanju osnovnih plač.
Javnega uslužbenca z ustreznimi kompetencami in delovnimi izkušnjami je ob zaposlitvi mogoče uvrstiti tudi pet ali deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višje plačne razrede je mogoče določiti tudi že zaposlenim, poleg tega pa sistem omogoča spregled izobrazbe pri nereguliranih poklicih ter uvaja nova oziroma višje ovrednotena delovna mesta.
Po navedbah ministrstva teh finančnih učinkov pred začetkom reforme ni bilo mogoče natančno oceniti, saj ni bilo mogoče predvideti obsega uporabe novih možnosti v praksi.
Napovedane tudi spremembe plačnega sistema
Čeprav se izvajanje plačne reforme nadaljuje do leta 2028, bi lahko prihodnja vlada posegla tudi v sam sistem plač v javnem sektorju.
Koalicijska pogodba namreč predvideva oblikovanje enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja, medtem ko bi vojska, zdravstvo, policija, izobraževanje, kultura in socialnovarstvene storitve dobili ločene plačne sisteme. Takšna reorganizacija bi pomenila eno največjih sprememb sistema plač v javnem sektorju v zadnjih letih.
