Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 1,587 milijarde evrov oz. 2,5 odstotka BDP, kar je 114 milijonov evrov oz. 0,5 odstotne točke manj kot v letu 2022, je danes objavil statistični urad. Tudi javni dolg se je kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP znižal. S 43,670 milijarde evrov je znašal 69,2 odstotka BDP.
V letu 2023 je primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarila le centralna država, medtem ko sta preostala podsektorja beležila presežek: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 1,676 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 68 milijonov evrov presežka, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 21 milijonov evrov presežka.
Prihodki države so bili s 27,877 milijarde evrov za 10,6 odstotka višji kot v letu 2022. Davčni prihodki so se pri tem zvišali za 8,8 odstotka, prihodki od socialnih prispevkov pa za 9,3 odstotka.
Po drugi strani so se izdatki države zvišali za 9,5 odstotka na 29,465 milijarde evrov. Med večjimi skupinami izdatkov je bila vrednost vmesne potrošnje višja za 10,2 odstotka, sredstev za zaposlene za 10,9 odstotka, socialnih nadomestil in podpor pa za 4,6 odstotka.
Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 43,670 milijarde evrov oz. 69,2 odstotka BDP. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2,332 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke.
