Na prvi pogled povsem običajna živa meja, okrasni grm ob hiši ali hitro rastoče drevo na vrtu. Rastline, ki jih ljudje pogosto izbiramo prav zaradi njihovega videza in nezahtevnega vzdrževanja, lahko v določenih okoliščinah postanejo resna težava za okolje. Nekatere se namreč z vrtov širijo v gozdove, obrežja in druge naravne habitate, kjer izpodrivajo domače rastlinske vrste.

Na problem opozarja tudi Mariborčan Urban Ferčec, programer z naravoslovnim ozadjem, ki je v prostem času razvil spletno orodje za prepoznavanje invazivnih rastlin. Ideja se mu ni porodila za računalnikom, temveč v gozdu blizu doma, kjer se je z družino pred leti spopadal z ambrozijo in drugimi invazivnimi vrstami.

Ko nekaj rastlin postane težava za cel gozd

»Blizu doma imamo gozd, kjer so se pred leti začele širiti ambrozija in druge invazivne vrste, in z družino smo jih takrat sami rezali in pulili. Takrat sem videl, kako hitro se širijo: dokler je rastlin malo, jih odstraniš v enem popoldnevu, ko se razrastejo, pa je težava vsako leto večja, zato jih je tako pomembno opaziti zgodaj,« pripoveduje Ferčec.

Ob tem je opazil še eno težavo. Večina ljudi invazivnih rastlin sploh ne prepozna, obstoječe aplikacije za prepoznavanje rastlin pa uporabniku praviloma povedo predvsem ime vrste, ne nujno tudi, ali je ta v Sloveniji invazivna in kako naj z njo ravna.

Tako je nastala zamisel za spletno stran jetoinvazivno.si, ki jo je Ferčec v prvi različici izdelal v nekaj tednih. Orodje omogoča, da uporabnik fotografira rastlino oziroma naloži njeno fotografijo, nato pa dobi oceno, za katero vrsto gre, ali je invazivna in kaj lahko stori ob njenem odkritju. Pri prepoznavanju uporablja sistem Pl@ntNet, ki temelji na umetni inteligenci, rezultate pa primerja s seznamom invazivnih vrst v Sloveniji. Uporabniku predstavi tudi podobne domače rastline, nasvete za odstranjevanje in možnosti prijave najdbe.

Toda prepoznavanje ni nezmotljivo. Ferčec pojasnjuje, da imajo nekatere invazivne rastline zelo podobne neinvazivne sorodnice, zato orodje prikaže tudi stopnjo zanesljivosti. Kadar je rezultat negotov, ponudi primerjalne fotografije in napotke za boljše fotografiranje. Po njegovih navedbah je bilo pri testiranju prepoznavanje na najvišji stopnji zanesljivosti pravilno v več kot devetih od desetih primerov. To pa ne pomeni, da je enako zanesljiva vsaka posamezna prepoznava.

Rastline, ki jih sadimo zaradi lepote, lahko postanejo težava

Posebej zanimivo je, da težav ne povzročajo samo rastline, ki jih ljudje dojemamo kot plevel. Med potencialno problematičnimi vrstami so tudi nekatere priljubljene okrasne rastline.

»Namenoma pa sadimo predvsem okrasne rastline: lovorikovec za žive meje, budlejo, ki ji pravimo tudi metuljev grm, thunbergov češmin, peterolistno viniko, bambus in pavlovnijo. Ljudje jih imajo radi, ker so lepe, hitro rastejo in niso zahtevne, prav zaradi teh lastnosti pa se tako uspešno širijo tudi v naravo,« pojasnjuje sogovornik.

Kot primer izpostavlja lovorikovec, ki je zaradi goste rasti priljubljena izbira za žive meje. Toda če se razširi iz vrtov v gozd, lahko oblikuje gosto podrast in izpodriva domače rastline. Podobno opozarja na budlejo, ki proizvaja veliko semen in se lahko razrašča na obrežjih, ob železnicah ter na opuščenih zemljiščih.

Ferčec pri tem ne zagovarja zgolj odstranjevanja rastlin, temveč opozarja tudi na možnost izbire primernejših okrasnih vrst. Na spletni strani je zato poleg seznama odsvetovanih rastlin objavljen tudi seznam priporočenih alternativ.

Dve pavlovniji pri Lutkovnem gledališču naj bi poškodovali okoliške stavbe

Med primeri iz Maribora Ferčec posebej izpostavlja pavlovnijo, hitro rastoče drevo, ki lahko močno odganja iz korenin. Po njegovih navedbah sta dve pavlovniji ob Lutkovnem gledališču Maribor v šestih letih precej poškodovali okoliške stavbe. Gre za opozorilo, da pri izbiri dreves za urbana območja ni pomemben samo njihov videz, temveč tudi rast, koreninski sistem in primernost za posamezno lokacijo. Navedb o konkretni škodi na objektih za zdaj nismo neodvisno preverili.

Problem invazivnih vrst je v mestih še posebej izrazit na območjih, kjer so tla pogosto razkopana ali drugače motena. Takšna okolja so denimo gradbišča, cestni robovi, železniški koridorji in rečna obrežja. Ferčec opozarja, da je mesto hkrati tudi izhodišče za širjenje rastlin v naravo, saj nekatere vrste z zasebnih vrtov in javnih zelenih površin prehajajo v okoliške habitate.

Na terenskih delavnicah projekta ALPTREES, v katerem je sodeloval tudi Maribor, sta bila po njegovih besedah med obravnavanimi drevesi najštevilčnejša veliki pajesen in pavlovnija, med zelnatimi rastlinami pa japonski dresnik in ambrozija.

Ambrozija, japonski dresnik in rastline, ki jih pogosto zamenjujemo

Med rastlinami, na katere bi morali biti Mariborčani posebej pozorni, sogovornik izpostavlja ambrozijo. Njen cvetni prah je močan alergen, odstranjevanje pelinolistne ambrozije pa je za lastnike oziroma upravljavce zemljišč tudi zakonska obveznost. Pogosto jo ljudje zamenjujejo z navadnim pelinom. Razliko je mogoče opaziti na spodnji strani listov, saj je ta pri pelinu sivo polstena, pri ambroziji pa svetlo zelena. Ferčec opozarja tudi na pogosto zamenjevanje ambrozije in zlate rozge.

»Tudi ambrozijo in zlato rozgo pogosto zamenjujemo, saj za alergije krivimo opazno, živo rumeno zlato rozgo, čeprav je glavni krivec neopazna, vsa zelena ambrozija,« pojasnjuje.

Ob Dravi in potokih je po njegovih besedah treba spremljati predvsem japonski dresnik, v urbanem okolju pa tudi veliki pajesen in pavlovnijo.

Napačno odstranjevanje lahko težavo še poslabša

Prepoznava rastline je šele prvi korak. Pri nekaterih vrstah lahko nepravilno odstranjevanje povzroči, da se rastlina še intenzivneje razrašča.

»Najpogostejša napaka je, da drevo preprosto posekamo: robinija, veliki pajesen, octovec in ameriški javor po poseku odženejo iz korenin še močneje, zato je treba poganjke odstranjevati več let zapored,« opozarja Ferčec.

Prav tako odsvetuje odlaganje rastlin s semeni na domači kompost ali v naravo. Takšen material je treba ustrezno oddati, pri čemer je treba upoštevati navodila lokalnega zbirnega centra in pravila za posamezno vrsto. Pomembna je tudi vztrajnost, saj enkratno odstranjevanje pri številnih invazivnih vrstah ne zadostuje.

Tehnologija lahko pomaga, odločitev pa ostaja pri človeku

Ferčec je po izobrazbi najprej biokemik, študij pa je nadaljeval na področju imunologije na Oxfordu. Pozneje se je poklicno usmeril v programiranje, pri katerem želi svoje znanje uporabljati tudi za reševanje družbenih in okoljskih problemov.

Pri razvoju orodja je upošteval pripombe Gozdarskega inštituta Slovenije, ki upravlja portal invazivke.si. Ta je namenjen tudi prijavljanju najdb invazivnih tujerodnih vrst, Ferčečeva spletna stran pa skuša pomagati predvsem ljudem, ki rastline še ne znajo prepoznati. Novo orodje tako ne nadomešča strokovne presoje ali uradnega sistema prijavljanja, temveč uporabnika pri ustreznih najdbah usmeri nanj.

Čeprav je spletna stran še razmeroma nova in je dosedanjih uporabnikov po besedah njenega avtorja malo, jo namerava še razvijati. V prihodnosti bi rad dodal tudi prepoznavanje invazivnih živalskih vrst. A bistvo njegove pobude ni v tehnologiji sami. Je v spoznanju, da lahko rastlina, ki jo danes brez posebnega premisleka posadimo na vrt, čez nekaj let postane težava daleč zunaj naše ograje.

»Če rastlino prepoznamo zgodaj, jo pravilno odstranimo in najdbo prijavimo, je težava še obvladljiva, ko se razraste, pa je vsako leto dražja in težja. Več ko nas jih prepozna, bolje bomo lahko varovali domače rastline in naravo okoli nas,« sklene Ferčec.