Danes se tako pričenja sveto tridnevje, ki zajema veliki četrtek, veliki petek in soboto, zaključi pa se na velikonočno nedeljo. Velikonočni ponedeljek je tako dela prost dan.Priprave na veliko noč pa so kristjani začeli že veliko prej, s pepelnično sredo, dan po pustnem torku, ko se je uradno začel 40-dnevni post. Ta se konča v četrtek zvečer, nato pa bo nastopilo velikonočno tridnevje. Na vsak dan velikega tridnevja tako potekajo posebni običaji in bogoslužja.

Postni čas verniki sklenejo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

Na veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje

Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto. Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Krizmena maša, ki jo škofje obhajajo na veliki četrtek dopoldne, še ne sodi v velikonočno tridnevje. Veliki četrtek je namreč tudi dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.

Na veliki četrtek je Jezus po katoliškem verovanju postavil duhovništvo, ko je svojim učencem naročil “to delajte v moj spomin”, zato ta dan duhovniki obnovijo svoje duhovniške obljube in obnovijo obred, ko je Jezus svojim učencem umil noge.

To naredijo na način, da duhovnik pri večerni maši izbranim vernikom umije noge. Pri obredu umivanja nog škof ali duhovnik vzame posodo z vodo ter izbranim vernikom ali predstavnikom vernikov umije in obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. Tako simbolično pokaže, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.

Na veliki petek zapovedan strogi post

Velikemu četrtku sledi veliki petek. Na ta dan se verniki spominjajo dneva, ko je Jezus trpel in umrl na križu. Tudi zato je to edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim ob 15.00 uri molijo križev pot, berejo evangelijske zapise o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je zapovedan strogi post.

Obredi velikega petka, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.

Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, bi naj tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo v katero je duhovnik odet pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.

Ljudsko pobožnost križevega pota, ki je razdeljena na štirinajst postaj, molimo in premišljujemo posebej v postnem času. Po večini katoliških cerkva ali kapel so upodobitve postaj križevega pota sestavni del bogoslužnega prostora. Postaje križevega pota so prešle v notranji bogoslužni prostor iz prvotnih postavitev v naravnem okolju, kjer so (in še vedno) stale kot kapelice križevega pota. Molimo ga ob petkih na dan Jezusove smrti na križu, verniki ga v velikem številu molijo tudi ob nedeljah, zlasti na romarskih krajih ali v podružničnih cerkvah, kjer v premišljevanju našega odrešenja hodijo od postaje do postaje in nosijo križ.

V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Med drugim oltar pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Na veliko soboto poteka blagoslov jedil in vigilija

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zjutraj pred cerkvami poteka blagoslov ognja, ki ga verniki nato odnesejo na svoje domove, po običaju pa s tem ognjem nato pripravijo velikonočna jedila, ki jih odnesejo k blagoslovu.

Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela, sicer pa simbolizira krono. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega Jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. K blagoslovu verniki prinesejo tudi rdeče pirhe, ki simbolizirajo Jezusove kaplje krvi, obenem pa simbolizirajo tudi nov začetek. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju odvalil. Korenine hrena spominjajo na žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Na predvečer velike noči, ki jo obhajamo v nedeljo, kot uvod v praznovanje v soboto zvečer poteka velikonočna vigilija. Obredi velikonočne vigilije (bdenja) s slovesnim bogoslužjem vernike spominjajo na skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Ob tej priložnosti je najbolj izrazit spomin na krst. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni, jih ob tej priložnosti krsti. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh maš.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Pripravijo tudi velikonočne jedi, vendar jih ne blagoslavljajo.

Na veliko noč procesije

Na veliko noč, v nedeljo, po vseh cerkvah potekajo t. i. vstajenjske maše. Prva jutranja maša, na kateri duhovnik trikrat zapoje alelujo kot simbol Kristusovega vstajenja, poteka ob sedmi uri zjutraj, mašo pa spremlja procesija, s katero verniki oznanjajo, da je Jezus vstal od mrtvih in tako premagal smrt. Družina se po obredu zbere in doma zaužije velikonočna jedila.

Bogoslužja, ki jih bo v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl:

  • veliki četrtek, 6. april 2023, ob 10.00 krizmena sv. maša ter ob 19.00 večerna maša velikega četrtka;
  • velika sobota, 8. april 2023, 19.00: obhajanje velikonočne vigilije, podelitev zakramentov uvajanja katehumenom in slovesna sv. maša;
  • velika noč, 9. april 2023, ob 7.00: slovesnost vstajenja nato sv. maša velikonočnega praznika.

Na veliki petek ob 15.00 uri poteka obred križevega pota.
Na veliko soboto vse od 10.00 ure do 17.00 ure poteka blagoslov velikonočnih jedil.

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki izhaja iz hebrejskih besed hallelu in Yah, kar pomeni: slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in na koncu psalmov. Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.

Velikonočno dopoldansko bogoslužje imajo tudi v Evangeličanski cerkvi.

Katoličani in evangeličani veliko noč praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni verniki zaradi uporabe drugačnega koledarja praviloma praznujejo pozneje. Letos jo bodo praznovali 8. aprila.

Praznik velike noči je sicer premakljiv praznik. Na prvem ekumenskem koncilu v Niceji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom.

Velikonočno tridnevje ali štiridnevje?

Ker se velikonočno tridnevje začne že z velikim četrtkom, nas lahko zavede, da gre za bogoslužja velikega četrtka, petka in sobote, spet drugi se sprašujejo, ali morda gre pravzaprav za štiri dneve, ki zajemajo obdobje med četrtkom in nedeljo.

V Slovenski škofovski konferenci poudarjajo, da gre za tridnevje, ki pa ne pomeni nujno treh dni: “Gre za izraz Triduum Sacrum, s katerim je sv. Ambrož in s Sacratissimum Triduum, s katerim je sv. Avguštin označeval skrivnost križanega (petek), pokopanega (sobota) in vstalega Kristusa (nedelja), skratka Kristusovo velikonočno skrivnost. In ker se po judovskem koledarju dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Tako je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer. In če štejemo sedaj soboto od sončnega zahoda zvečer, nazaj štiriindvajset ur, pridemo do petka zvečer in še enkrat štiriindvajset ur nazaj, pridemo do četrtka zvečer,” poudarjajo na Slovenski škofovski konferenci.

Tako so, liturgično gledano, resnično le trije dnevi, imenovani velikonočno tridnevje.

Obenem je potrebno poudariti tudi, da velika noč ne pomeni samo nedelje. “Ker je velika noč skrivnost trpečega, umrlega in vstalega, je povsem zgrešeno, da uporabljamo ta izraz za velikonočno nedeljo. Velikonočna nedelja je le vrhunec velike noči, ki jo obhajamo tri dni: na začetku je Gospodova večerja, nato pa skrivnost trpečega, umrlega in vstalega. Zato je treba vernike poučiti, da se velika noč obhaja tri dni in ne le zadnji dan tridnevja, to je na nedeljo Gospodovega vstajenja. Pod izrazom velika noč razumemo obhajanja skrivnosti Kristusa trpečega, umrlega in vstalega,” še izpostavljajo v Slovenski škofovski konferenci.