Prvi dvig sredstev je tako pričakovati kmalu. V februarju 2023 bodo namreč izplačani novi, višji zneski minimalne plače, napovedujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Dvig minimalne plače na letne pravice ne bo vplival

Povečanje minimalne plače letos ne bo vplivalo na že priznane letne pravice iz javnih sredstev oz. priznano pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca in subvencijo šolske prehrane (subvencija najemnine sicer ni letna, ampak mesečna pravica).

“Višina oz. subvencija teh pravic praviloma izračuna na podlagi podatkov o dohodkih iz preteklega koledarskega leta. Povečanje plače v letu 2023 bo torej predstavljalo dohodek za izračun upravičenosti in višine oz. subvencij omenjenih pravic šele v letu 2024,” pojasnjujejo na omenjenem ministrstvu.

Bo pa povečanje minimalne plače vplivalo na mesečne pravice iz javnih sredstev, mednje sodijo denimo pravica do denarne socialne pomoči in pravica do varstvenega dodatka (samo v primeru družine, v kateri se nahaja delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plačo). Tistim posameznikom oziroma družinam, ki poleg minimalne plače, prejemajo tudi denarno socialno pomoč, se bo ta zaradi višje plače znižala s 1. marcem 2023.

Upravičencem do varstvenega dodatka se bo ta zaradi višje plače znižal samo v primeru družine, v kateri se nahaja delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plačo. “Povečanje minimalne plače namreč neposredno vpliva na višino denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (samo v primeru družine, v kateri se nahaja delovno aktivna oseba, ki prejema minimalno plač). Upravičenec do te pravice je v primeru dviga plače centru za socialno delo dolžan sporočiti spremembo, na podlagi katere se pomoč znova odmeri,” razlagajo na ministrstvu.

Za lažjo predstavo si oglejmo primer. Samska oseba na minimalni plači, ki je imela zdaj plačo 778 evrov neto, ni bila upravičena do denarne socialne pomoči, zato dvig minimalne plače na 878 evrov neto, na njen položaj ne vpliva. Cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči je namreč zdaj 421,89 evra, povečana za dodatek za delovno aktivnost pa znaša 637,05 evra. Starša na minimalni plači, ki imata dva otroka v osnovni šoli in sta imela zdaj minimalno plačo v skupni višini 1.556 evrov, pred zvišanjem minimalne plače do denarne socialne pomoči nista bila upravičena, saj sta bila upravičena še do otroškega dodatka. Po zvišanju na 878 evra neto (skupaj 1.756 evrov) do denarne socialne pomoči prav tako ne bosta upravičena. Cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči namreč za omenjeno 4-člansko družino znaša 1.485,05 evra.

Običajna posledica dviga minimalne plače praviloma ni znižanje upravičencev do pravic iz javnih sredstev, ampak je lahko nižji znesek pravice. Posledica je sicer lahko tudi izguba pravice (predvsem pri mesečnih pravicah), vendar samo v primeru gospodinjstev, ki poleg minimalne plače, prejemajo tudi denarno socialno pomoč in so na meji zakonsko določenega cenzusa. “S podatki o tem, koliko upravičencev bi ostalo brez teh transferjev zaradi dviga minimalne plače, ne razpolagamo,” dodajo na ministrstvu.

Z marcem tudi uskladitev meje dohodkov

Socialni transferji se sicer vsakega 1. marca uskladijo, zvišajo pa za toliko, kot so se v preteklem letu zvišali stroški življenjskih potrebščin, po domače za inflacijo.

Inflacija je lani znašala 10,3 odstotka, kar pomeni, da bo zvišanje dvakrat tolikšno kot lani. Če bo statistični urad morda revidiral podatek o inflaciji, je zvišanje lahko malce višje ali nižje, a ne bistveno. 

Zakaj je za uskladitev transferjev določen prav datum 1. marec, ko pa so podatki o inflaciji za minulo leto znani že prej, so nam na ministrstvu odgovorili: “Skladno z določili Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji se transferji posameznikom in gospodinjstvom uskladijo enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.”

S 1. marcem se bodo skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar – december preteklega leta 2022 uskladile tudi meje dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev (za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca in subvencijo šolske prehrane), zneski otroškega dodatka in državne štipendije ter osnovni znesek minimalnega dohodka.

Letos bo, tako predvidevajo na ministrstvu, posledično vpliv povišanja minimalne plače na pravice iz javnih sredstev manjši.

“V skladu z 21. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Nove meje dohodkov se nato uporabljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi,” razlagajo na ministrstvu.

Spremembe pričakovati pri drugih pravicah

Osnovni znesek minimalnega dohodka je pravzaprav osnova, na podlagi katerega se nato določa višina denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka oziroma cenzus/prag za upravičenost. Ta se usklajuje s 1. marcem, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi – torej od 1. aprila. Višina dodeljene denarne socialne pomoči in smiselno tudi varstveni dodatek, se v obdobju prejemanja uskladi ob vsakokratni uskladitvi (to je 1. marec) tako, da se višina dodeljene denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka ustrezno zviša.

Višina že dodeljene denarne socialne pomoči (smiselno tudi varstveni dodatek) se v obdobju prejemanja prav tako uskladi ob vsakokratni uskladitvi osnovnega zneska minimalnega dohodka, tako da se višina dodeljene denarne socialne pomoči ustrezno zviša, in sicer s 1. marcem. “Za posameznike, ki še nimajo priznane oziroma dodeljene denarne socialne pomoči z odločbo CSD, pa se bo višina denarne socialne pomoči oz. cenzus dvignil s 1. aprilom oziroma se bo uskladitev upoštevala na podlagi vloge, vložene od marca dalje, in izpolnjevanju vseh zakonsko določenih pogojev za upravičenost do te pomoči (osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se določa višina denarne socialne pomoči, se namreč usklajuje enkrat leto s 1. marcem in uporablja za vloge, vložene od marca dalje),” pojasnjujejo na Ministrstvu.

V februarju 2023 je sicer načrtovana še uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v skladu s 105. do 107. členom ZPIZ-2 v višini 4,9 odstotka, v marcu 2023 uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo in invalidnin za telesno okvaro v višini 9,8 odstotka ter izplačilo letnega dodatka.

Nekaj sprememb zaradi vsakoletne uskladitve je pričakovati tudi pri dijakih in učencih, ki so upravičeni do subvencionirane malice in kosila. Za pravico do subvencije je treba predložiti dokazilo o mesečnem dohodku, ugotovljenem z veljavno odločbo o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Tistim, pri katerih je mesečni dohodek pred uskladitvijo 1. marca presegal predpisano mejo in zato do subvencije niso bili upravičeni, po uskladitvi pa so lahko uvrščeni v nižji razred, ni potrebno vložiti nove vloge oziroma posebne vloge za subvencijo šolske prehrane. “Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na podlagi že ugotovljenega dohodka družine iz veljavne odločbe za otroški dodatek ali državno štipendijo učenca oziroma dijaka, skladno z 26. in 27. členom ZUPJS, uvrstilo v nov dohodkovni razred, ki je podlaga za upravičenost do subvencije šolske prehrane, in podatek posredovalo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki bo podatek posredoval šolskim zavodom (upoštevalo pri izdaji položnice),” navajajo na ministrstvu.

V primeru, da se tudi sami uvrščate med upravičence, boste o uvrstitvi v nov dohodkovni razred in o upravičenosti do subvencije šolske prehrane obveščeni z obvestilom po pošti. Obvestilo boste prejeli tudi, da upravičenost do subvencije šolske prehrane velja od 1. marca 2023 dalje, pod pogojem, da je učenec oziroma dijak že prijavljen na malico oziroma kosilo.