Predsednik ZDA Donald Trump je v petek uradno obvestil kongres, da so se sovražnosti med ZDA in Iranom končale, čeprav so ameriške sile še vedno v regiji in izvajajo blokado iranskih pristanišč, poročajo ameriški mediji.

Grožnja naj bi ostajala velika

Trump se je s tem izognil zahtevi, da v 60 dneh po začetku sovražnosti od kongresa dobi dovoljenje za nadaljevanje vojne, ki se je začela z izraelsko-ameriškim napadom na Iran 28. februarja. Njegova poteza niti ni bila potrebna, saj republikanska večina ni nameravala ukrepati glede zakonskega roka, poroča televizija MS NOW.

Kljub temu da je v pismu zatrdil, da so se sovražnosti prenehale, pa je kongres obenem obvestil, da vojna morda še zdaleč ni končana, poroča televizija ABC.

"Kljub uspešnim operacijam ZDA proti iranskemu režimu in nenehnim prizadevanjem za zagotovitev trajnega miru ostaja grožnja, ki jo Iran predstavlja za ZDA in naše oborožene sile, še vedno velika," je zapisal Trump.

Vladi ni treba pridobiti uradne odobritve kongresa?

Obrambni minister Pete Hegseth je v senatu v četrtek dejal, da je premirje, ki velja od 7. aprila, vojno dejansko začasno ustavilo in vladi ni potrebno izpolniti zahteve po zakonu o vojnih pooblastilih iz leta 1973, da je treba za vojaško akcijo, ki traja več kot 60 dni, pridobiti uradno odobritev kongresa, poroča ABC.

Iran sicer še vedno z dejanskim nadzorom nad Hormuško ožino ovira prost pretok nafte in plina skozi strateško pomembno vodno pot, ZDA pa ohranjajo blokado iranskih pristanišč.

V skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973 mora predsednik v 48 urah od začetka sovražnosti obvestiti kongres. To je Trumpova vlada storila, nakar je začel teči 60-dnevni zakonski rok, po katerem mora kongres razglasiti vojno oziroma odobriti nadaljevanje uporabe sile. Vlada lahko sicer uradno prosi za 30-dnevno podaljšanje obdobja sovražnosti za urejen umik ameriških sil.

Demokrati so doslej šestkrat poskušali sprejeti resolucijo, ki bi od vlade zahtevala kongresno dovoljenje za vojno proti Iranu, vendar so republikanci to vsakič preprečili. Demokrati in republikanski senator Rand Paul bodo s tem poskušali tudi po vrnitvi kongresa z dopusta.

Uvedli nove sankcije proti Iranu

Ameriška vlada je sicer v petek uvedla dodatne sankcije proti Iranu, ki med drugim merijo na tri državne menjalnice tujih valut, ki bi naj Iranu pomagale pri dostopu do prihodkov od prodaje nafte, poroča ameriška televizija ABC.

"Ker Iran prodajo nafte v glavnem poravnava v kitajskih juanih, imajo te menjalnice ključno vlogo pri pretvarjanju prihodkov od nafte v valute, ki jih iranska vojska ter njeni partnerji in zastopniki lažje uporabljajo," je sporočilo ministrstvo za finance ZDA.

Minister za finance Scott Bessent je dejal, da je bil ukrep sprejet v okviru kampanje "Economic Fury".

"Današnji ukrep dodatno ovira mehanizme iranskega režima za prejemanje plačil za nafto in druge surovine, s čimer povečujejo stroške in zmanjšujejo prihodke za destabilizacijske dejavnosti režima ter razkrivajo posameznike in metode, ki jih iranski režim uporablja za izogibanje sankcijam in zlorabo mednarodnega finančnega sistema," je v izjavi sporočil minister.

Naznanili uvedbo sankcij proti tistim, ki so vpleteni v trgovino z iransko nafto

State Department pa je naznanil uvedbo sankcij proti več organizacijam, posamezniku in plovilu, vpletenim v trgovino z iransko nafto. Ta ukrep je bil usmerjen proti podjetju Qingdao Haiye Oil Terminal Co. - kitajskemu upravljavcu naftnega terminala, ki je uvozil več deset milijonov sodov iranske nafte. Sankcije so uvedene tudi proti predsedniku podjetja Xinchunu Liju.

Prav tako proti ladji Haiye, ki je omogočila pretok milijard dolarjev v Teheran, pri čemer se je zanašalo na izpopolnjene sheme izogibanja sankcijam in sprejemalo tovor s plovil, ki so izvajala nezakonite prenose med plovili pod sankcijami. Ta plovila so izvajala tudi zavajajoče prakse v pomorskem prometu, ki so ogrožale zakonito pomorsko trgovino, je sporočil State Department.

STA